Spoznajte ključne rešitve zelene gradnje od temeljev do strehe
Privoščite si manj stroškov in več udobja. Preverite vodnik za gradnjo skoraj nič-energijske hiše.
Gradnja skoraj nič-energijske hiše ni le trend, temveč premišljena odločitev za dolgoročno nižje stroške bivanja, večje udobje in manjši vpliv na okolje. Ključ do uspeha se skriva že v zgodnji fazi načrtovanja, saj se takšna hiša bistveno razlikuje od klasične gradnje tako po zasnovi kot po izvedbi.
Skoraj nič-energijske stavbe so zasnovane tako, da imajo izjemno nizko potrebo po energiji za ogrevanje, običajno pod 25 kWh/m² na leto. To pa zahteva celosten pristop, kjer noben detajl ni zanemarljiv.
Izraba sončne energije
Eden najpomembnejših elementov je kakovosten toplotni ovoj stavbe. Največ toplotnih izgub nastane zaradi slabo rešenih toplotnih mostov in neustrezne izolacije. Zato je treba posebno pozornost nameniti stikom med konstrukcijskimi elementi. Pravilna orientacija hiše omogoča optimalno izrabo pasivnih sončnih dobitkov. Večje steklene površine so priporočljive na južni strani, medtem ko naj bo severna fasada bolj zaprta. S tem zmanjšamo izgube in hkrati izboljšamo naravno osvetlitev notranjih prostorov.
Toplotne izgube
Temelji so pogosto spregledan vir toplotnih izgub. Pri starejših objektih so ravno tu nastajale težave z vlago in plesnijo. Pri skoraj nič-energijski hiši je sodobna rešitev temeljna plošča na toplotni izolaciji, ki omogoča enakomerno zaščito stavbe pred izgubo toplote v tla. Takšna izvedba omogoča tudi hitrejšo gradnjo in zmanjšuje tveganje za napake. Pomembno je, da so pred betoniranjem ustrezno načrtovane vse instalacije, ki potekajo pod ploščo, saj kasnejši posegi niso več možni.
Nosilna konstrukcija
Pri izbiri nosilnih zidov je bistvena natančnost izvedbe. Sodobni zidaki in sistemi omogočajo tanjše stike in manjšo porabo malte, kar pomeni boljšo energijsko učinkovitost in hitrejšo gradnjo. Pri medetažnih ploščah je ključno, da se toplotno izolira venec, saj je ta pogosto vir linijskih toplotnih mostov. Če je predviden balkon, mora biti konstrukcijsko ločen s posebnimi elementi, ki preprečujejo prehod mraza v notranjost.
Streha kot ključni varuh energije
Streha je eden najbolj obremenjenih delov ovoja. Če je mansarda ogrevana, mora biti sestava strehe zasnovana tako, da zagotavlja zadosten fazni zamik, zrakotesnost in zaščito pred poletnim pregrevanjem. Priporočljiva je uporaba debele plasti toplotne izolacije ter natančno izvedeno parno oviro, ki mora biti neprekinjena in dobro zatesnjena. Le tako je mogoče preprečiti kondenz in izgubo toplote.
Okna in senčila
Okna so eden najobčutljivejših delov ovoja stavbe. Pri skoraj nič-energijskih hišah morajo imeti zelo nizko toplotno prehodnost, hkrati pa omogočati dober prehod sončne energije. Pravilna vgradnja je prav tako pomembna kot sama kakovost okna. Okvir mora biti delno pomaknjen v fasadno izolacijo, vsi stiki pa zatesnjeni po sodobnih smernicah, da se preprečijo zračne netesnosti.
Instalacije, ometi in zrakotesnost
Pri poteku instalacij skozi zunanji ovoj je potrebna posebna natančnost. Vsaka odprtina lahko pomeni izgubo energije, zato morajo biti vsi preboji skrbno zatesnjeni. Notranji ometi niso le estetski element, temveč pomembno prispevajo k zrakotesnosti stavbe. Po zaključku grobih del se izvede test zrakotesnosti, ki pokaže, ali je ovoj hiše res neprepusten. Uspešen test pomeni, da je hiša pripravljena na energetsko učinkovito bivanje.
Gradnja skoraj nič-energijske hiše zahteva usklajeno sodelovanje projektantov, izvajalcev in investitorja. Le celosten pristop – od temeljev do strehe – zagotavlja, da bo hiša dolgoročno varčna, udobna in prijazna do okolja.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
