Ali poznate svoje pravice pri zdravniku? Večina jih ne
Ko zbolimo ali potrebujemo zdravstveno pomoč, smo pogosto v ranljivem položaju. Prav zato je pomembno, da vemo, kakšne pravice imamo in kako jih lahko uveljavimo.
Pacientove pravice v Sloveniji ureja Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP), ki velja za vse izvajalce zdravstvene dejavnosti – javne in zasebne. Zakon ne določa le pravic, temveč tudi postopke za njihovo uveljavljanje v primeru kršitev ter z njimi povezane dolžnosti.
Poznavanje pacientovih pravic prispeva k višji kakovosti zdravstvene oskrbe ter omogoča, da pacient aktivno sodeluje v procesu zdravljenja, navajajo na vladnem portalu Republike Slovenije. Kot so zapisali: »Pomembno je, da pacient ve, kako svoje pravice uveljavljati in na kakšen način doseči njihovo zaščito, če mu kot uporabniku zdravstvenih storitev niso zagotovljene.«
Katere pravice ima pacient po zakonu?
Zakon o pacientovih pravicah natančno opredeljuje nabor pravic, ki pripadajo vsakemu pacientu. Med najpomembnejšimi so:
- pravica do dostopa do zdravstvene obravnave in preventivnih storitev,
- pravica do enakopravne obravnave pri zdravstveni oskrbi,
- pravica do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvene dejavnosti,
- pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave,
- pravica do spoštovanja pacientovega časa,
- pravica do obveščenosti in sodelovanja pri zdravljenju,
- pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju,
- pravica do upoštevanja vnaprej izražene volje,
- pravica do preprečevanja in lajšanja trpljenja,
- pravica do drugega mnenja,
- pravica do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo,
- pravica do varstva zasebnosti in osebnih podatkov,
- pravica do obravnave kršitev pacientovih pravic,
- pravica do brezplačne pomoči pri uresničevanju pacientovih pravic.
Namen teh pravic je zagotoviti zdravstveno obravnavo, ki temelji na zaupanju, spoštovanju in sodelovanju med pacientom ter zdravstvenim osebjem.
Kdo pacientu pomaga, ko se zatakne?
Če pacient meni, da so bile njegove pravice kršene ali jih ne zna uveljaviti, se lahko vedno obrne na zastopnika pacientovih pravic. Ta nudi nasvet, strokovno pomoč in lahko pacienta po pooblastilu tudi zastopa. Delo zastopnika je brezplačno, zaupno in namenjeno zaščiti interesov pacienta.
Za varstvo pravic, interesov in koristi oseb na področju duševnega zdravja skrbijo posebni zastopniki pravic na področju duševnega zdravja. Te imenuje minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, pri čemer je za imenovanje potrebno tudi predhodno soglasje ministra za zdravje. Posamezni zastopnik je pristojen za območje dveh psihiatričnih bolnišnic.
Pravice otrok
Otroci so v zdravstvenem sistemu posebej zaščitena skupina. Njihove pravice temeljijo tudi na mednarodnih dokumentih, kot sta Magna charta o pravicah otrok v bolnišnici in Konvencija o otrokovih pravicah.
Zakon določa, da mora zdravstvena oskrba otrok potekati v skladu z njihovo starostjo in zdravstvenim stanjem, praviloma na otroških oddelkih, brez nepotrebnih posegov, ki bi lahko povzročili telesno ali čustveno stisko, ob zagotavljanju čustvenih in telesnih potreb ter možnosti za igro, sprostitev in izobraževanje. Otroci imajo med hospitalizacijo tudi pravico do stalnega spremstva starša ali druge osebe, ki zanje skrbi, razen kadar to ni v njihovo korist.
Pacientove pravice v praksi
Tako vladni portal kot UKC Ljubljana poudarjata, da pacientove pravice niso zgolj zapis na papirju, temveč orodje, ki pacientu omogoča varno, spoštljivo in kakovostno obravnavo. Poznavanje teh pravic pacientu daje večjo gotovost, občutek vključenosti in možnost, da v zdravstvenem sistemu nastopa kot aktiven sogovornik. Zakon o pacientovih pravicah in zastopniki pacientovih pravic obstajajo prav zato, da zaščitijo posameznika v trenutkih, ko je najbolj ranljiv.
