AdobeStock

Njegova modrost vsebuje univerzalno védenje, ki lahko pomaga tudi sodobnemu človeku, da si oblikuje zadovoljno življenje.

Gibanje

Tanjini zlati nasveti: popolna vadba za ženske 40+

Mahatma Gandi je ena najvidnejših osebnosti 20. stoletja. Njegovo pravo ime je bilo Mohandas Karamchand, klicali pa so ga Mahatma, kar pomeni velika duša. Po poklicu je bil pravnik, deloval je kot politik in slovel kot velik humanist. Bil je vodja indijskega gibanja za osamosvojitev, to je leta 1947 pripeljalo do zaključka angleške kolonialne nadvlade v Indiji. Tik pred smrtjo leta 1948 je dosegel pomemben cilj: leta 1947 je glede na številnost prebivalstva v Indiji ustanovil največjo demokracijo na svetu. Umrl je pod streli fanatika v starosti 78 let – a njegova zapuščina ostaja živa in za sodobni svet, ki ga obvladuje nasilje, tudi zelo potrebna.

##PAIDBREAK##

Večne modrosti

Gandi se je rodil pred več kot 150 leti, natančneje leta 1869, a osnovni principi njegovega nazora veljajo še danes. Zavzemal se je za svet brez nasilja in v tem duhu je njegov odpor temeljil na principu Satyagraha – veri, da se je treba oprijemati resnice ter nagovoriti vest, srce in razloge svojih nasprotnikov. Deloval je v politiki, a številne njegove modrosti so tako univerzalne, da jih lahko uporabljamo v  vsakodnevnem življenju.

1. Išči dobroto v vseh ljudeh in bodi pripravljen pomagati

Nekatere stvari in situacije se nam na prvi pogled zdijo težke in tudi ljudi pogosto vidimo v slabi luči. Razlog je lahko kakšna drobna lastnost, ki nas moti, ali pa njihovo prepričanje, s katerim se ne strinjamo. Takrat pomaga, če si razjasnimo, da imajo tako težke situacije kot ljudje v sebi nekaj dobrega. Odločimo se osredotočiti prav na to pozitivno, saj si s tem olajšamo življenje, naši odnosi pa so prijetnejši. Postali bomo bolj motivirani za to, da si medsebojno pomagamo. Ljudje, ki so bili deležni naše pomoči, bodo v prihodnje tudi sami bolj pripravljeni pomagati, kar je prava pot, da v svetu zmaga dobro.

2. Odpuščaj in pozabi

Če se proti zlu borimo z zlom, ne pomagamo nikomur. Kako bomo reagirali, je vedno stvar naše lastne izbire! Skušajmo dojeti, da je odpuščanje možnost za krepitev dobrega v nas samih in v svetu. Če se nenehno obremenjujemo s slabimi izkušnjami iz preteklosti in jih ne znamo pustiti za seboj, nam je zaprta pot naprej. S tem si ustvarjamo le še več bolečine, prav tako pa si onemogočamo biti tukaj in zdaj. Če ne znamo odpuščati, dajemo ljudem, ki so nas prizadeli, moč in nadzor nad seboj. Prav s tem, da jim odpustimo, pa se osvobodimo in si odpremo možnost za novo pot.

3. Nadzor je v tvoji domeni

Ne moremo vplivati na stvari, ki se nam dogajajo, lahko pa se odločimo, kako se bomo nanje odzvali. Tudi kadar je razumljivo, da smo jezni, skušajmo nadzorovati svoj odziv in ga ne utemeljujmo na nenadzorovanih čustvih ali vzgibih, saj prav z nenadzorovano reakcijo dajemo drugim moč nad seboj. Najprej razmislimo, šele potem ukrepajmo.

4. Če želiš spremeniti svet, najprej spremeni sebe

Ne le zato, ker zaradi lastne spremembe gledamo drugače na okolico, temveč tudi zato,  ker lahko na ta način razvijamo nove vzorce obnašanja, ki prej niso bili mogoči ali pa zanje sploh nismo vedeli. Če si želimo zgolj spreminjati svet, je to cilj, ki je nedosegljiv. Tudi sprememba okolja ne reši ničesar, saj bomo svoje težave vzeli s seboj. Šele če začnemo s spreminjanjem samih sebe, se bo svet okoli nas ustrezno predrugačil. Če si želimo, da bi bili ljudje tolerantnejši in velikodušnejši, bodimo takšni najprej mi sami ter se najprej odrecimo svojemu egoizmu.

5. Živi v trenutku

Preteklosti ni mogoče spreminjati in prihodnosti ne nadzorovati. Oboje vpliva na našo motiviranost, saj nas nenehno razmišljanje o preteklih napakah in ciljih, ki jih še nismo uresničili, navdaja z občutkom nemoči. Osredotočimo se raje na tu in zdaj, v tem trenutku dajmo vse od sebe. Le tak pristop nas bo približal želenemu cilju. Vse, kar zares imamo, je namreč prav ta trenutek.

6. Moč vztrajnosti

Na vseh poteh so ovire – včasih so zunaj nas, pogosto pa smo ovira kar mi sami. Le vztrajnost nam pomaga, da jih premagamo. Najprej pa je seveda treba vedeti, kaj si zares želimo. To nas potem zares motivira, s tem pa se okrepi tudi naša vztrajnost. Uspeh le redko pride takoj ali vsaj tako hitro, kot bi si želeli, zato je končni cilj dosegljiv le, če znamo biti dovolj vztrajni. Vera v hitre rešitve in takojšen uspeh vodi v razočaranje, Gandi je celo verjel, da je prav neučakanost eden poglavitnih razlogov za večino naših težav. Le s potrpežljivostjo lahko dosežemo pomembne cilje, saj nam ta pomaga prebroditi težke čase – kanec humorja pa vse skupaj še olajša.

7. Bodimo avtentični

Gandijev temeljni nasvet se glasi: očistimo svoje misli tujih vplivov ter skrbimo za usklajenost svojega mišljenja, besed in dejanj. Vsi cenimo ljudi, ki so pristni, neponarejeni, avtentični. Takšna usklajenost nas dela samozavestnejše in tudi pri drugih kaj hitro zaznamo, ali dejansko razmišljajo tako, kot govorijo in delujejo. Če te notranje harmonije ni, se to opaža v drži, glasu in deluje zlagano, vzbuja nezaupanje ter odpor. Bodimo zvesti sami sebi, bodimo to, kar res smo.

8. Kdor ne ukrepa, ne bo dosegel cilja

Brez ustreznega ukrepanja ni mogoče ničesar spremeniti. Aktivno udejstvovanje seveda pomeni srečevanje z izzivi, a brez tega ne gre. Tudi zgolj besede in teorija ne bodo dovolj – potrebna so dejanja. Šele ta spreminjajo resnični svet. Dobrota ni zgolj ideja.

9. Vsakdo je človek

Nikoli ne pozabimo, da je vsakdo med nami le človek, ne glede na poklic, življenjske okoliščine, status ali celo oblačila. Ne glejmo zviška na druge, prav tako pa jih ne mitizirajmo, ker so dosegli izjemne uspehe. Razmišljanje, da sami česa takega nikoli ne bi mogli doseči, zmanjšuje naš častni pomen. Nikogar ne idealizirajmo in nikogar ne ponižujmo, saj smo vsi ljudje zmotljivi. Tudi do sebe ni treba biti prestrog: če smo storili napako, se namesto razočaranja in jeze raje vprašajmo, kaj se iz pretekle izkušnje lahko naučimo, ter se bolje pripravimo za ponoven poizkus.

10. Pomen nenehne rasti in razvijanja

Ljudje imamo čudovito lastnost, da se lahko nenehno izboljšujemo in osebnostno rastemo. O svojih stališčih in razmišljanjih lahko ponovno premislimo in jih spremenimo ter s tem dosegamo drugačno razumevanje samih sebe in sveta. Nobenega smisla nima, da se neomajno držimo svojih mnenj. Običajno tudi globoko v sebi čutimo, kadar določene življenjske poti niso več zares povezane z nami, zato takrat sprejmimo spremembo kot znamenje osebne rasti in razvoja, saj je prav to edina prava pot, ki zagotavlja srečno življenje. 

revija Jana