Profimedia

Napad panike je ena tistih izkušenj, ki lahko vsakega posameznika pogosto prestraši do te mere, da pomisli na najhujše. Občutki so močni, telesni znaki izraziti in pogosto povsem nepričakovani. Prav zato je razumevanje razlik med paniko in resnim zdravstvenim stanjem ključno. Ne le za pomiritev, temveč tudi za varnost.

Kako ločiti napad panike od resnega zdravstvenega stanja

Psihoterapevtka dr. Brigita Chuuya Jezeršek poudarja, da se panika in denimo srčni infarkt lahko občutita zelo podobno, zato previdnost nikoli ni odveč. »Ključna razlika je, da panika pogosto doseže vrhunec v nekaj minutah in nato začne pojenjati, medtem ko se simptomi infarkta ob mirovanju ne umirijo, temveč stopnjujejo.«

Ob tem dodaja, da je panika sicer zelo intenzivna, a praviloma ni nevarna in se umiri sama od sebe. Resno zdravstveno stanje pa tega poteka nima. »Če se simptomi pojavijo prvič ali niste prepričani, je edina varna pot obisk urgence, saj diagnozo lahko postavi le zdravnik.«

brigitachuuya.si/

Kdaj je obisk urgence nujen?

Pri telesnih znakih, ki jih doživljamo prvič, psihoterapevtka opozarja, da je v dvomu vedno pravilno najprej izbrati medicinsko varnost, »saj simptomov, ki jih doživljate prvič, ne smete pripisovati le psihi,« razloži.

Obisk urgence je po njenih besedah nujen v primeru: »nove, nenadne in močne bolečine v prsih, ki se širi v roko, čeljust ali hrbet, ter ob težkem dihanju, izgubi zavesti, motnjah govora ali vida, nenadni ohromelosti ter ob vsakem stanju, ki se hitro slabša ali je za posameznika novo in nepojasnjeno in simptomov ne morete jasno pripisati paniki.« 

Bolezni

Skriti znaki srčnega infarkta: prisotni so že leta prej

Ključno zaporedje: »Najprej izključite biološko ogroženost, da lahko nato v miru in varno naslovite svojo čustveno stisko.«

Kaj lahko naredimo v prvih minutah napada panike?

V prvih minutah je ključno, da se nehate boriti proti občutkom, saj odpor le še dodatno sprošča adrenalin. Namesto »ustavi se«, si recite »to je le neškodljiv alarm mojega telesa, ki bo minil«.

Razumevanje tega, kar se dogaja v telesu, ima pri paniki osrednjo vlogo, poudarja Chuuya Jezeršek. »Psihološka razlaga simptomov je pri napadu panike ključna, saj zavedanje, da gre za močan, a nenevaren odziv telesa, zmanjša strah pred izgubo nadzora ali smrtjo.«

In ko se zmanjša strah, začnejo popuščati tudi telesni znaki. »Ko strah izgubi pomen, se tudi telesni simptomi začnejo umirjati. Ko oseba ve, da gre za močan, a nenevaren odziv telesa, panika izgubi svoje glavno gorivo.« 

Pri tem še poudarja, da si lahko pomagamo tudi s tehnikami dihanja. »To lahko dodatno podprete s prizemljitvenimi tehnikami, kot je počasno, fokusirano dihanje … s katerim telesu sporočite, da niste v realni nevarnosti, kar omogoči postopno umirjanje simptomov.«

Zakaj se napadi panike sploh pojavijo?

Napadi panike se redko pojavijo kar brez ozadja. Pogosto so posledica dolgotrajne notranje preobremenitve, poudarja psihoterapevtka. »Napadi panike so običajno posledica ‘polnega kozarca’, ko dolgotrajen stres preobremeni regulacijske mehanizme živčnega sistema.«

In pri katerih osebah se pojavijo? »Pogosto se pojavijo pri ljudeh, ki dolgo delujejo na avtopilotu, potiskajo čustva na stran ali nosijo nerešene notranje konflikte.«

Ob tem posebej poudarja: »Panika ni znak šibkosti. Je jasen signal, da je vaše telo dlje časa zdržalo več, kot je bilo zanj varno, in zdaj zahteva pozornost, ki si je sami niste znali ali upali podeliti.«

Bolezni srca

Bolečina v prsih: ali gre za angino pektoris ali srčni infarkt?

Ali so k paniki bolj nagnjeni določeni tipi osebnosti?

Iz prakse dr. Chuuya opaža, da se napadi panike pogosteje pojavijo pri posameznikih, ki so dolgo časa (pre)obremenjeni in odgovorni. Takšni, so pogosto tudi navajeni potiskati lastne potrebe ter čustva v ozadje.

Pri tem poudarja nekaj pomembnega: »To se ne zgodi, ker bi bili šibki, ampak ker so sposobni dlje časa ignorirati lastne meje, utrujenost in čustva v imenu funkcionalnosti.

Telo prej ali slej prevzame vlogo opozorilnega sistema. »Ko so telesni in čustveni signali utrujenosti prezrti ali potisnjeni v ozadje, se živčni sistem lahko odzove z nenadnim in intenzivnim alarmnim odzivom, ki ga doživimo kot napad panike.«

Zgodi se lahko tudi ljudem, ki prej niso imeli psihičnih težav

Posebej intenziven je lahko prvi napad panike, saj pride brez razlage in brez izkušenj. »Napad panike se lahko zgodi komurkoli. Pogosto se pojavi nenadno, brez jasnega opozorila in tudi pri ljudeh, ki prej niso imeli psihičnih težav.« In prav zato je izkušnja prvič pogosto tako zastrašujoča, še na koncu poudarja psihoterapevtka. »Pri prvem napadu je občutek pogosto še posebej intenziven prav zato, ker oseba nima nobenega okvira, kaj se dogaja, in ker se zdi, da je prišel ‘iz nič’, sredi povsem običajnega dne.«

Profimedia