© 2026 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 3 min.

Slovenka z Grenlandije Trumpu pošilja jasno sporočilo


Tadeja Lepoša
23. 1. 2026, 05.43
Posodobljeno
09:05
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Govorili smo s Slovenko, tesno povezana z Grenlandijo, otokom v središču pozornosti svetovne javnosti. Iskreno je spregovorila o Trumpu in mu poslala jasno sporočilo.

grenlandija, otok
Profimedia
Na Grenlandiji živi okoli 57 tisoč ljudi.

O razmerah na Grenlandiji smo se pogovarjali s Heleno Dejak, Slovenko, ki že več kot pol stoletja živi na Islandiji. Največji otok na svetu jo spremlja že desetletja – nanj jo vežejo močne osebne in poslovne vezi, zato Grenlandijo danes opisuje kot svoj tretji dom.

Kljub nedavni napovedi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da je z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem dosegel okvirni dogovor o Grenlandiji, še vedno ni jasno, kaj naj bi to v praksi pomenilo. Po njenem mnenju na otoku ne vlada panika, temveč tiha, vseprisotna zaskrbljenost, ki jo ljudje nosijo v sebi. "To ni strah v klasičnem smislu, ampak občutek, da se nad tabo nekaj dogaja, pa ne veš, kaj in zakaj. Ljudje predvsem ne vedo, kaj jih čaka."

helena-dejak, grenlandija
Osebni arhiv
Helena Dejak z možem Sigurðurjem Adalsteinssonom.

Po njenih besedah so Trumpove izjave o morebitnem prevzemu Grenlandije med prebivalci povzročile globoko nelagodje, ki se z vsakim novim nastopom le še stopnjuje. "Ko je bil Trump prvič v Beli hiši, so njegove besede jemali kot slabo šalo. Danes temu ni več tako," pravi.

Za tišino se skriva negotovost

Kot dodaja, je med prebivalci močno prisoten tudi občutek nemoči. Skrbi jih, da nimajo pravega glasu in da se o njihovi prihodnosti odloča brez njih – daleč stran od njihovega vsakdana, bodisi v Washingtonu, Köbenhavnu ali drugje. "Inuiti so tihi ljudje. Veliko opazujejo, malo govorijo, a to nikakor ne pomeni, da jim je vseeno. Ravno nasprotno – v tej tišini se skriva velika negotovost."

hiša, kjer žiiv.jpg
Osebni arhiv
Njena hiša v Kap Tobinu.

Dogajanje jo nehote spominja na temne trenutke evropske zgodovine. "Ko poslušam Trumpove izjave, me odnese v leto 1939," pove in doda, da vsi vemo, kdo se je takrat povzpel na oblast in kakšne posledice so sledile. Prav zato se ji zdi nevarno, da se takšne izjave danes relativizira ali jemlje zlahka.

Preberite še

Ob tem jo osebno žalosti tudi dejstvo, da ima Trump Slovenko za ženo, čeprav dvomi, da ima nanj kakršen koli resen vpliv. "Morda je za štirimi stenami drugačen, v medijih pa deluje, kot da je cel svet njegov. Zdi se, kot da je zanj vse zgolj posel – a tu ne govorimo le o zemlji, temveč o ljudeh in njihovih življenjih."

helena-dejak, grenlandija
Osebni arhiv
Sogovornica poudarja, da Grenlandija ni le zemlja, ampak dežela z izjemno kulturo.

"Če bi res šlo za varnost, bi bil dialog drugačen"

Vprašanje varnosti je po njenem mnenju postavljeno na glavo. Trump svoje izjave utemeljuje z varnostnimi razlogi, domačini pa tega nikakor ne doživljajo kot zaščito. "Če bi šlo res za varnost, bi bil dialog povsem drugačen. Tako pa se govori o nadzoru in drugih interesih, ne pa o ljudeh, ki tam živijo." Prisotnost tujih vojakov, tudi iz evropskih držav, razume predvsem kot simbolno gesto. "Prebivalci cenijo podporo Evrope, vendar se zaradi tega ne počutijo bolj varne," je prepričana.

helena-dejak, grenlandija
Osebni arhiv
Na Grenlandiji ima veliko prijateljev in sorodnikov.

Po njenih informacijah si približno 85 odstotkov Grenlandcev želi samostojnost in neodvisnost od Danske, saj delajo na tem, a če bi morali izbirati, bi vsekakor prej izbrali dansko kot ameriško suverenost," je prepričana. "Grenlandci so zelo odprti, včasih tudi naivni – skoraj kot veliki otroci. Hitro zaupajo in lahko na koncu izvisijo, hkrati pa so izjemno pristni in te hitro sprejmejo medse." 

ee3c3d23b3467053a22e2a0d8d1c1448.jpeg

Kot je dodala, bi Trumpu, če bi imela to možnost, svetovala, naj se obda z dobrimi in odgovornimi svetovalci, saj to, kar počne zdaj, po njenem mnenju nima nobenega smisla. "Grenlandija namreč ni zgolj kos zemlje ali strateška točka na zemljevidu, temveč dom ljudi z bogato zgodovino, močno identiteto in edinstveno kulturo. "O tem se danes govori premalo. Gre za skupnost, ki si zasluži spoštovanje in pravico, da sama odloča o svoji prihodnosti – in tako bi tudi moralo ostati," je poudarila. 

helena-dejak, grenlandija
Osebni arhiv
Helena Dejak se je v Grenlandijo zaljubila na prvi pogled.

Helena Dejak je z Grenlandijo povezana že desetletja. Prvič je nad otokom poletela leta 1990 skupaj z možem, pilotom – izkušnja, ki je zaznamovala njeno nadaljnjo pot. Kmalu se je vrnila, tokrat že z jasnim občutkom pripadnosti. V majhni in izjemno odročni vasi Kap Tobin oziroma Uunartoq je kupila hišo. Kot pravi, so jo domačini sprejeli izjemno toplo in kmalu je postala "njihova". 

helena-dejak, grenlandija
Osebni arhiv
Helena Dejak se je v Grenlandijo zaljubila na prvi pogled.
helena-dejak, grenlandija
Osebni arhiv
Helena Dejak se je v Grenlandijo zaljubila na prvi pogled.
Svet24

Prva stran dneva

Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.

helena-dejak, grenlandija
Osebni arhiv
Helena Dejak se je v Grenlandijo zaljubila na prvi pogled.

© 2026 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.