Proteus-okoljsko gibanje Bela krajina in Krajinski park Kolpa sta danes v Rimu pri Adlešičih pripravila okroglo mizo z naslovom Belokranjska Kolpa-naravovarstvene in razvojne dileme. Namen okrogle mize je bil popularizirati naravovarstvene vidike turističnega razvoja belokranjskega dela Pokolpja. Ob tem pa so poskušali najti tudi čim bolj konkretne rešitve.

Direktor KP Kolpa Boris Grabrijan je predstavil izzive upravljanja Kolpe, ki je naravni spomenik. Znani ekolog dr. Dušan Plut je predstavil hidrogeografske zmogljivosti Kolpe z vidika razvoja in varovanja. Direktor Ric Bela krajina Peter Črnič je govoril o turističnih potencialih ob Kolpi. Matej Simčič z novomeške območne enote Zavoda RS za varstvo narave pa je govoril o naravovarstveni problematiki in priporočilih za sonaravno čolnarjenje po Kolpi. Metliška županja Renata Brunskole je poudarila, da dajeta velike možnosti za razvoj turizma v Beli krajini sonce in voda. Vendar pa je potrebno razmišljati še o čem, ne zgolj o turizmu ob Kolpi, saj ta traja le dobra dva meseca. Župan hrvaškega Kamanja Damir Mateljan pa je dejal, da je pomembno, da je režim ob mejni Kolpi enak na obeh bregovih reke.

V razpravi so sodelujoči na okrogli mizi prišli do zaključkov, da morajo biti pri gospodarskem razvoju ob Kolpi previdni, saj gre za ekološko občutljivo območje. Tako morajo iskati sožitje med varstvom narave in razvojem, pri tem pa ne smejo prezreti niti domačinov, ki živijo ob reki. Opozorili so tudi na problematiko jezov in vstopno-izstopnih mest za čolnarje. Vse to pa bo potrebno uskladiti tudi s Hrvaško.