Profimedia

Administracija Donalda Trumpa naj bi si glede na dokumentacijo, v katero je imela vpogled tiskovna agencija Reuters, prizadevala za odpravo več kot pol stoletja starih ureditev na področju humanitarne zaščite ter pravice do azila in mednarodne zaščite, ki so jih v Združenih narodih uvedli po drugi svetovni vojni.

Ključni dokument, ki ureja področje mednarodne zaščite beguncev, je leta 1951 sprejeta Konvencija o statusu beguncev. Ta opredeljuje, kdo je begunec ter kakšno pravno zaščito, pomoč in socialne pravice morajo države, ki so podpisale konvencijo, zagotoviti beguncem. Prvotni namen te konvencije je bila zaščita evropskih beguncev, ki so iskali varno zatočišče po koncu druge svetovne vojne, a je nato protokol iz leta 1967 razširil njen namen ter odstranil geografske in časovne omejitve.

Znan vzrok

V EU letos skoraj za četrtino manj prosilcev za azil

Na ameriškem zunanjem ministrstvu naj bi že pripravili načrt za spremembe, ki naj bi ga predstavili na letnem zasedanju Generalne skupščine ZN konec septembra, kar je za Reuters potrdil tudi tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva.

»Odločilni izziv«

Eden od dokumentov naj bi med drugim vključeval poziv k reformi globalnega pristopa do migracij po vsem svetu in k močnemu omejevanju pravice do azila. Problematiko migracij naj bi označili za »odločilni izziv za svet v 21. stoletju« ter navedli, da se pravica do azila »rutinsko zlorablja za omogočanje ekonomskih migracij.«

Glede na načrte bi morali prosilci za azil za slednjega zaprositi v prvi državi, v katero vstopijo, pri čemer bi bila dodeljena pravica do azila le začasna, država, ki je to pravico dodelila, pa bi se sama odločila, ali so se razmere v državi, iz katere izvira begunec, izboljšale do te mere, da lahko to osebo vrnejo v domovino.

Mejni prehod Šid

Migranti streljali na srbske policiste, ti so vrnili s streli

Da se nekaj pripravlja, je postalo jasno že v četrtek, ko je ameriški senat obravnaval kandidaturo Andrewa Vepreka za vodjo oddelka za begunce na ameriškem zunanjem ministrstvu. Slednjega je na ta položaj predlagal Trump. Veprek je v svojem zagotovu dejal, da je »morda najpomembnejši temeljni vzrok množičnih in nezakonitih migracij danes zloraba begunskih in azilnih sistemov.«

Poudaril je še, da so bili trenutni mednarodni dogovori na področju migracij oblikovani po drugi svetovni vojni v »povsem drugačnem geopolitičnem in gospodarskem kontekstu. Ni mogoče pričakovati, da bodo delovali v našem sodobnem svetu, in resnično ne delujejo.«

Vrnitev v neke druge čase?

»Danes, če kdo pride na mejo katere koli države, ker beži za življenje zaradi vprašanja rase, vere, nacionalnosti, družbene skupine ali političnega stališča, ima pravico do zaščite. Če se to spremeni, se bomo vrnili nazaj v situacijo, v kateri smo bili v času holokavsta,« je zadevo za Reuters komentiral Mark Hetfield, predsednik judovske organizacije za pomoč beguncem HIAS. Po besedah Hetfielda trenutni sporazumi zagotavljajo, da imajo ljudje, ki so deležni pregona, na voljo izhod v sili.