Profimedia

Pred vrati je gobarska sezona, poznavalci pa že napovedujejo, da bo letošnje leto narava z gobami zelo radodarna, in sicer vse od sredine septembra pa do konca oktobra. Za to je zaslužno prav nestanovitno vreme, ki ustvarja idealne pogoje za gobarjenje. Toplota in vlaga gobam pomagajo uspevati, v Sloveniji pa beležimo kar okoli 5000 vrst gliv. To nas uvršča visoko na lestvico dežel bogatih z gobami. Od tega je okoli 1000 tistih, ki so užitne, a z vidika okusa je zanimivih le okoli 100 vrst.

Med najbolj znane in priljubljene užitne gobe pri nas še vedno sodijo jurčki, lisičke, marele, pa tudi turki in različne vrste golobic. Pri slednjih je potrebna previdnost, saj jih je brez natančnega znanja težko ločiti – nekatere so varne za uživanje, druge ne. Ne glede na lov za katerimi se boste podali, pa za vse velja, da je nujno poznati pravila pri nabiranju gob, ki so lahko tudi življenjskega pomena.

· Kulinarika

6 najboljših receptov z jurčki, ki jih morate preizkusiti

Nožke pustite doma

Ko se odpravite po gobe, nožek pustite doma. Eno ključnih, a še vedno precej nepoznanih pravil je, da gobo vedno izruvamo iz tal v celoti in je nikoli ne režemo. Prepričanje, da jim bomo z nožkom manj škodovali in omogočili nadaljnjo rast, je zmotno. Te prakse se poslužujte tudi zato, ker je potem prepoznavanje vrste veliko lažje.

Pri številnih gobah je namreč prav spodnji del ključen in če jo odrežemo, izgubimo pomemben del teh informacij. Tako se poveča možnost, da jo napačno prepoznamo kot užitno ali neužitno. Ko gobo najdemo jo tako zgolj zasukajmo in nežno izruvajmo, luknjo pa zakrijemo z listjem. Tako sonce in veter ne bosta izsušila micelija, kar bi povzročilo, da bi gliva v celoti odmrla.

Profimedia

Košara namesto vrečke

Doma pustite tudi vrečke in namesto njih v gozd vzemite pletene košare. Če gobe shranjujemo v plastičnih vrečkah, se zaradi slabega kroženja zraka hitro ustvari vlaga. V takem okolju se začnejo razvijati plesni in bakterije, ki lahko povzročijo, da gobe, čeprav so bile prvotno užitne, postanejo pokvarjene ali celo strupene. Prav tako med hojo po gozdu iz gob odpadajo trosi, ki skozi reže v košari padejo nazaj na tla. Na ta način pomagamo naravi, saj s tem prispevamo k širjenju gliv in ohranjanju njihovega življenjskega kroga.

Profimedia

Onesnažene gobe

Lahko opazite najlepšega jurčka na svetu, a če ta raste ob cesti, smetišču ali drugih onesnaženih področjih, ga ne utrgajte! Gobe so namreč znane po tem, da iz tal učinkovito črpajo težke kovine in druge toksine. Tako tudi užitne lahko postanejo strupene ali vsaj zdravju škodljive. Poleg kemičnih snovi lahko gobe vsrkavajo tudi radioaktivne elemente. V Sloveniji še danes nekatere vrste gob kot so cigančki, ježki in modrolistne golobice nosijo posledice jedrske nesreče v Černobilu leta 1986.

In še ena zanimivost, ki jo je dobro poznati: Če gobe nabirate skupaj z otroki, jih opozorite, naj si med nabiranjem ne drgnejo oči in se ne dotikajo ust z rokami, saj lahko nekatere strupene gobe vsebujejo snovi, ki dražijo sluznico. V primeru, da nimate pri sebi razkužila ali vlažilnih robčkov, si lahko roke obrišete v mah, ki ima naravne antiseptične lastnosti in do neke mere pomaga očistiti kožo.

Najbolj brano tedna

Objavljanje fotografij "trofej" zaščitenih gob vas lahko drago stane

Ne zaupajte slepo in si vzemite čas

Zelo izkušeni gobarji večino najbolj razširjenih gob prepoznajo že s hitrim pogledom na klobuk in pecelj, a če niste med njimi, si za prepoznavanje vzemite čas. Pri manj poznanih ali redkejših vrstah gob pa zgolj hiter površinski pogled ni dovolj. Takrat je za pravilno določitev potrebno upoštevati vrsto dejavnikov: kje goba raste, kakšne barve in oblike je, kako izgleda njen vzdolžni prerez, kakšna je struktura trosovnice na spodnji strani klobuka, ali je prisoten značilen vonj, ter tudi, kakšen je videz micelija oziroma podgobja.

Le z upoštevanjem vseh teh podrobnosti lahko zanesljivo ugotovimo, za katero gobo gre – in predvsem, ali je varna za uživanje. Če je goba že odrezana se tudi prijatelji, ki jim jo pokažemo, lahko zmotijo, zato pri določevanju vrste velja velika previdnost.

profimedia

Zmernost pri uživanju in pravila pri shranjevanju

Gobe krepijo imunski sistem, nižajo krvi tlak, so varna podpora pri hujšanju, prispevajo k zdravju črevesja, njihova hranilna vrednost pa lahko pomaga zaščititi celo vaše možgane pred blagimi kognitivnimi okvarami. Tudi skozi zgodovino so civilizacije gobe cenile kot vir moči in zdravil, a kljub številnim dobrim učinkom kot so gobe v velikih količinah škodljive. In mimogrede vas ob prevelikih količinah nabranih gob lahko doleti tudi kazen!

· Kulinarika

Okusi gozda: recepti za dobrote z gobami

Priporočljivo jih je uživati največ enkrat tedensko. Pri pripravi je pomembno, da jih dobro toplotno obdelamo, s čimer uničimo morebitne bakterije in plesni. To je ključno tudi pri zamrzovanju, saj nizke temperature ne ustavijo razkroja. Najboljši način shranjevanja je zato sušenje v sušilniku, saj tako gobe ohranijo okus in trajajo najdlje.