Mnogi sploh ne vedo, da jo imajo, tako pa je videti opozorilni znak
Možganska anevrizma lahko dolgo ne povzroča težav. Če poči, pa se lahko pojavi nenadna in izjemno močan glavobol, ki zahteva takojšnjo pomoč.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Možganska anevrizma lahko leta ostane neopažena in nikoli ne povzroči težav. Če poči, pa lahko povzroči krvavitev v možganih in življenjsko ogrožajoče stanje. Eden najbolj značilnih opozorilnih znakov je nenaden in izjemno močan glavobol.
Anevrizma je razširitev oziroma izbočenje oslabljene stene krvne žile v možganih. Pogosto nastane na mestih, kjer se arterije razvejajo in so njihove stene šibkejše.
Glavni opozorilni znak
Povsem drugače je, če anevrizma poči. Takrat lahko pride do krvavitve v prostor med možgani in ovojnicami, ki jih obdajajo, kar imenujemo subarahnoidna krvavitev in zahteva nujno medicinsko pomoč.
Ključni simptom je glavobol, ki se pojavi nenadoma in je izjemno močan. Ljudje ga pogosto opisujejo kot najhujši glavobol, kar so ga kadarkoli doživeli. Poleg glavobola se lahko pojavijo slabost in bruhanje, otrdel vrat, zamegljen ali dvojni vid, občutljivost na svetlobo, povešena veka, zmedenost, izguba zavesti ali epileptični napad.
Kdo ima večje tveganje?
Na nastanek anevrizme lahko vpliva več dejavnikov. Med tistimi, ki se razvijajo skozi življenje, so starost, kajenje, visok krvni tlak, bolezni oziroma spremembe arterij, poškodbe glave ter čezmerno uživanje alkohola. Anevrizme so pogostejše pri odraslih in ženskah.
Pomembna je lahko tudi dednost. Večje tveganje imajo med drugim ljudje z nekaterimi dednimi boleznimi vezivnega tkiva, policistično boleznijo ledvic in tisti, ki imajo možgansko anevrizmo v ožji družini.
Kako zdravniki odkrijejo anevrizmo?
Ob sumu na počeno anevrizmo zdravniki s preiskavami preverijo, ali je prišlo do krvavitve v možganih in kaj jo je povzročilo. Med preiskavami so CT glave oziroma CT-angiografija, magnetna resonanca, lumbalna punkcija in cerebralna angiografija. Izbira preiskave je odvisna od simptomov in ugotovitev predhodnih preiskav.
Pri naključno odkriti anevrizmi pa odločitev o zdravljenju ni odvisna samo od njene velikosti. Zdravniki upoštevajo tudi njen položaj in obliko, morebitno rast, starost in zdravstveno stanje človeka ter druge dejavnike tveganja.
Vsake anevrizme ni treba operirati
Pri počeni anevrizmi je treba preprečiti nadaljnjo krvavitev. Med možnostmi zdravljenja sta kirurško klipanje, pri katerem nevrokirurg anevrizmo zapre z majhno kovinsko sponko, in endovaskularno zdravljenje, pri katerem do anevrizme skozi krvno žilo dostopajo s katetrom.
Pri nepočeni anevrizmi je odločitev o zdravljenju bolj individualna. V nekaterih primerih zdravniki priporočijo poseg, v drugih pa redno spremljanje, saj imajo tudi postopki zdravljenja svoja tveganja.
Pri odločitvi med drugim upoštevajo velikost, lego in obliko anevrizme, starost in splošno zdravstveno stanje bolnika ter družinsko anamnezo. Najpomembnejše sporočilo zato ni, da mora vsak glavobol vzbuditi strah pred anevrizmo.
Alarm je predvsem nenaden, nenavaden in izjemno močan glavobol, zlasti če ga spremljajo motnje vida, otrdel vrat, bruhanje, zmedenost, izguba zavesti ali epileptični napad. Takšen glavobol zahteva takojšnjo zdravniško pomoč.
Preberite še:
