Kako se bo financiral sklad za napredno zdravljenje redkih bolezni?
Vlada Janeza Janše je na četrtkovi redni seji sprejela predlog zakona o javnem skladu za napredno zdravljenje redkih bolezni.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Z zakonom želijo vzpostaviti trajno in zakonsko urejeno financiranje, ki bo namenjeno izključno naprednemu zdravljenju redkih bolezni otrok.
Na ministrstvu so pripravili nov zakon, saj so ocenili, da trenutna zakonska ureditev v praksi ni zaživela. Minister za zdravje Tadej Ostrc je že konec avgusta ob predstavitvi osnutka predloga napovedal, da bodo ustanovili samostojen sklad, ki ne bo odvisen zgolj od enega finančnega vira.
Predlog zakona po navedbah vlade staršem otrok z redkimi boleznimi prinaša večjo gotovost, da bodo njihovi otroci pravočasno dostopali do najsodobnejših oblik zdravljenja, tudi kadar te še niso vključene v redno financiranje iz zdravstvenega zavarovanja. Kot je po seji pojasnil Ostrc, bo financiranje na voljo otrokom do 18 leta z »življenjsko ogrožajočo ali kronično izčrpavajočo redko boleznijo, pri kateri so možnosti zdravljenja v Sloveniji izčrpane, obstaja pa strokovno utemeljena možnost naprednega zdravljenja.«
Pri tem se bo vsak primer oziroma otrok obravnaval individualno, pri čemer se bo upoštevalo zdravstveno stanje, dosedanji potek zdravljenja, pričakovane koristi in tveganja, pa tudi razpoložljivi strokovni in regulatorni podatki.
Kako se bo sklad financiral
Gre za zdravljenja, ki so lahko izjemno draga. Ko bo posamezno zdravljenje postalo redno dostopno in financirano iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, bo njegovo financiranje prevzel Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Ob tem zakon predvideva ustanovitev javnega sklada za napredno zdravljenje redkih bolezni, pri čemer določa tudi naloge in organizacijo sklada, upravičence in postopek za uveljavljanje pravice do financiranja naprednega zdravljenja redkih bolezni ter predvideva nadzor nad porabo teh sredstev, so po seji vlade pojasnili na vladnem uradu za komuniciranje Ukom.
V začetnem obdobju je kot glavni vir za financiranje predviden nerazporejeni del enega odstotka dohodnine, torej del dohodnine, ki ga davčni zavezanci niso namenili nobenemu upravičencu. Ocenjuje se, da gre za približno 10 do 12 milijonov evrov letno. Predvideni so tudi dodatni viri v okviru prostovoljnih partnerskih dogovorov z gospodarskimi in farmacevtskimi podjetji, donacijami in evropskimi sredstvi.
Država bo tako ob ustanovitvi zagotovila 10 milijonov evrov »namenskega premoženja,« je dejal Ostrc in dodal, da gre v tem primeru za finančno osnovo sklada in ne za »tekoča sredstva za zdravljenje.« Obenem je poudaril, da pri teh sredstvih ne bodo posegali v denar, ki gre »gasilcem, humanitarnim organizacijam, športnim društvom ali drugim upravičencem. Njihova odločitev ostaja nedotaknjena.« Ostrc ob tem ni razkril, v katero malho natančno pa bodo segli. Med zgornjimi sicer ni omenil nevladnih organizacij, a bi lahko ta morda spadala med »druge upravičence«.
Po besedah Ostrca na ministrstvu ocenjujejo, da bo lahko sklad na začetku obravnaval med pet in deset otrok letno, pri čemer so stroški ocenjeni na 10 do 20 milijonov evrov letno, a gre za »ocene, končnih ni mogoče napovedati.« Pojasnil je še, da sklad ne bo zgolj plačeval računov, temveč se bo »neposredno pogajal s proizvajalci in tujimi centri« tako za nižje cene kot za plačilo po posameznih fazah, kjer bo mogoče, in plačilo glede na doseženi klinični učinek.
Vlada državnemu zboru predlaga, naj predlog zakona obravnava po nujnem postopku.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
