Nova spletna pravila: kako bodo platforme sploh vedele, koliko ste stari?
Evropska komisija je predstavila predlog novih pravil za otroke in najstnike na spletu.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Mlajši od 13 let naj ne bi smeli uporabljati družbenih omrežij, uporabniki med 13. in 15. letom pa bi lahko uporabljali tako imenovane mini račune, ki bi jih upravljali oziroma nadzorovali starši. Samostojen račun bi bil mogoč od 15. leta. Toda ob tem se pojavi precej preprosto vprašanje: kako bodo Instagram, TikTok, YouTube ali katera druga platforma sploh vedeli, koliko je uporabnik star?
Če nekdo pri registraciji preprosto vpiše, da je star 16 let, je težava hitro jasna. Datum rojstva je mogoče vpisati poljubno, platforma pa sama od sebe ne more vedeti, ali uporabnik govori resnico. Po novem predlogu zato samo izjava o starosti ne bi bila več dovolj. Platforme bi morale uporabljati certificirane rešitve za preverjanje starosti.
Ne, osebne izkaznice ne bi pošiljali TikToku
To pa še ne pomeni, da bi moral uporabnik družbenemu omrežju poslati fotografijo osebne izkaznice. Evropska komisija namreč predvideva ločen sistem za preverjanje starosti, pri katerem bi bila platforma ločena od postopka, v katerem uporabnik dokaže svojo starost. Če bi nekdo moral dokazati, da je starejši od 15 let, bi moral svojo starost najprej potrditi pri ponudniku oziroma orodju, ki lahko preveri njegovo identiteto. Pri tem bi lahko uporabil osebno izkaznico, potni list, elektronsko identiteto, v nekaterih primerih pa tudi drug preverjen način potrditve.
Torej: da, nekdo bo moral osebni dokument videti, če bo ta uporabljen za prvo preverjanje starosti. Vendar to ne bi bila platforma, kot sta TikTok ali Instagram. Ponudnik preverjanja bi iz dokumenta ugotovil, ali uporabnik dosega zahtevano starost, nato pa ustvaril digitalno dokazilo. To dokazilo ne bi vsebovalo njegovega imena, datuma rojstva ali drugih podatkov, s katerimi bi ga bilo mogoče prepoznati. Ko bi uporabnik nato prišel na primer na TikTok, platforma ne bi dobila njegove osebne izkaznice. Dobila bi samo odgovor, ki ga potrebuje. Če bi preverjala mejo 15 let, bi izvedela zgolj, da je uporabnik star 15 let ali več. Ne bi pa izvedela, ali je star 15, 25 ali 47 let.
Evropska komisija pri tem predvideva tehnologijo, ki omogoča dokazati, da uporabnik dosega določeno starostno mejo, ne da bi bilo treba razkriti njegovega imena, datuma rojstva ali drugih osebnih podatkov. Komisija navaja tudi, da po izdaji dokazila povezava med uporabnikom in ponudnikom, ki je preveril njegovo starost, ne bi smela omogočati spremljanj, na katerih spletnih straneh je bilo dokazilo uporabljeno.
Sistem že obstaja
To ni več samo zamisel, ki bi jo bilo treba šele razviti. Evropska komisija je svojo rešitev za preverjanje starosti razvijala od leta 2025, tehnično pripravljena pa je od aprila letos. Države članice jo lahko ponudijo kot samostojno aplikacijo ali jo vključijo v evropsko digitalno denarnico. Komisija želi, da bi bila rešitev do konca leta 2026 na voljo po vsej EU.
Pomembno je, da bi bil sistem ločen od družbenih omrežij. Komisija izrecno predvideva, da bi platforma prejela zgolj potrditev, ali uporabnik dosega določeno starostno mejo, ne pa njegove identitete ali kopije osebnega dokumenta. Vsaj ena možnost za brezplačno dokazovanje starosti naj bi bila na voljo v vsaki državi članici.
Kaj bo s tistimi, ki račun že imajo?
Predlog ne govori samo o novih registracijah. Platforme bi morale preverjati tudi starost uporabnikov z obstoječimi računi, če je to potrebno. Samo podatek, ki ga je uporabnik nekoč vpisal ob registraciji, ne bi zadostoval za dokazovanje starosti.
Pri mlajših uporabnikih bi bile predvidene različne stopnje dostopa. Otroci, mlajši od 13 let, naj do družbenih omrežij ne bi imeli dostopa. Od 13. do 15. leta bi lahko uporabljali mini račune, ki bi jih upravljali starši, pri čemer bi bile funkcije omejene, predvidena pa je tudi omejitev uporabe na eno uro dnevno. Od 15. leta bi lahko najstnik odprl in upravljal svoj račun.
Omejitve ne bi veljale samo za družbena omrežja
EU želi pravila razširiti tudi na druge spletne storitve, ki jih uporabljajo otroci. Predlog vključuje video platforme, spletne igre ter klepetalne robote in druge storitve z umetno inteligenco.
Za račune mladoletnikov bi morale biti nekatere funkcije privzeto omejene. Med drugim bi bile prepovedane nekatere oblike spodbujanja pretirane uporabe, kot so neskončno drsenje po vsebinah in določena pojavna obvestila ponoči. Profili otrok bi morali biti privzeto zasebni, neznanci pa jih ne bi smeli nenadzorovano kontaktirati. Klepetalni roboti in podobne storitve z umetno inteligenco bi bili za otroke privzeto izključeni.
Predlog mora zdaj še skozi zakonodajni postopek v Evropskem parlamentu in Svetu EU, zato se lahko njegove določbe pred dokončnim sprejetjem še spremenijo.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
