Danes je 7. april, mednarodni dan bobra. Zato v teh dneh zlasti naravovarstveniki spet bolj glasno opozarjajo na izjemno vlogo tega največjega evropskega glodavca pri ohranjanju obrežnega ekosistema, na katero mnogi pozabljajo in jih imajo za škodljivce – ko zagledajo njihovo nočno delo: obglodana ali podrta drevesa, luknje in bobrišča iz vej.

O življenju bobrov je nedavno v Metelkovem domu v Škocjanu zbranim spregovoril tudi ljubitelj in poznavalec narave Jani Vidmar iz Zbur, ki poudarja, da moramo biti z bobri strpni, da se ne bi ponovila zgodba iz preteklosti, ko so bobri pri nas izumrli.

V Sloveniji je bil – kot v nekaterih drugih evropskih državah - bober že iztrebljen, potem pa se je v letu 1998 vrnil in začel poseljevati porečja Krke, Kolpe, Save, Sotle, Drave in Mure. Koliko jih je danes pri nas, je težko reči.

»Žal kljub temu, da je bober zaščitena žival in je v Sloveniji prisoten že 24 let, nimamo rednega monitoringa, ki bi bil več kot potreben, da ne pride do gostilniških ugibanj in raznih špekulacij o njihovem številu. Zadnji meni znani podatki so iz leta 2017, ko je bilo na reki Krki s pritoki zabeleženo 56 aktivnih bobrišč. Po ocenah naj bi to pomenilo od 168 do 392 bobrov. Popis so opravili prostovoljci v sklopu raziskovalne naloge,« pove Vidmar.

Bobri so ključna živalska vrsta rečnih ekosistemov, saj s podiranjem vegetacije za gradnjo jezov in z erodiranjem brežin povečujejo naravno pestrost habitatov. Zato naravovarstveniki opozarjajo ljudi in zlasti kmetom, ki imajo ob rekah svoje njive, sporočajo, da ohranitev bobrov pomeni tudi ohranitev narave in rečnih ekosistemov.

Za Janija Vidmarja ni koristnih in škodljivih živali. Vsako živo bitje ima svoje namen in pomembno vlogo v ekosistemu, tudi bober.

Po njegovem se nikakor ni bati, da je bobrov pri nas preveč. So teritorialne živali in jih je na določenem teritoriju le toliko, kolikor je hrane.

Hranijo se namreč izključno z rastlinsko hrano (zelišči, vodnimi rastlinami, listi), pozimi pa se lotijo dreves, v glavnem takih, ki nimajo večje gospodarske vrednosti. Torej se ne morejo na določenem območju preveč namnožiti. »Naučiti se moramo le malo strpnosti in sobivanja, ter z zaščitnimi sredstvi zaščititi svojo imovino,« pravi.

Več o bobrih in o njihovi zaščiti in sobivanju z njimi pa si preberite v današnjem novem, tiskanem Dolenjskem listu.

Arhiv Dolenjskega lista