Primož Lavre

Čeprav nova ureditev dolgotrajne oskrbe v Slovenijo prihaja z obljubami večje dostopnosti in večje varnosti za najranljivejše, vsakdan v bolnišnicah kaže drugačno sliko. Socialne delavke v UKC Ljubljana opozarjajo, da se bo z novimi pravili povečal pritisk na že tako zasedene domove za starejše, kar bo še podaljšalo bivanje bolnikov, ki zdravljenja ne potrebujejo več. Ministrstvo za solidarno prihodnost zatrjuje, da bo prehod urejen in krizni sprejemi omogočeni, vendar bolnišnice že zdaj napovedujejo, da bodo ozka grla neizogibna.

Ko bolnik ozdravi, a ostane na oddelku

V UKC Ljubljana sevečkrat srečujejo s situacijami, ko imajo bolnike, ki bi lahko zapustili bolnišnico, pa tega ne morejo storiti. Nekateri živijo sami in po bolezni ne morejo več skrbeti zase, drugi nimajo svojcev, ... Socialne delavke, ki delujejo v ozadju bolnišničnega vrveža, že leta nosijo nalogo, ki je nevidna, a ključna: najti varen naslov za ljudi, ki doma ne morejo več živeti.

Upokojenci

Dolgotrajna oskrba: kaj se decembra spreminja za stanovalce domov starejših

Povedo, da so v delo vključene takrat, ko je jasno, da pacient sicer lahko zapusti bolnišnico, a realnost tega ne dopušča. »Naše delo je iskanje rešitev tam, kjer jih pogosto ni,« pravijo. Njihova opažanja kažejo na zaskrbljujoč trend: vse več ljudi se znajde na točki med bolnišnico in domom, med dvema sistemoma, ki trenutnih potreb ne dohajata.

UKC Ljubljana bi potreboval nov dom starejših – vsak mesec

Povpraševanje po mestih v domovih starejših v Ljubljani je že vrsto let večje od ponudbe. Po ocenah socialnih delavk bi UKC Ljubljana že danes potreboval od 30 do 40 prostih postelj na mesec samo za bolnike, ki ne morejo domov. Že ob starem sistemu so bile čakalne dobe predolge, danes pa jih skrbi, kaj se bo zgodilo z uvedbo dolgotrajne oskrbe.

Profimedia

Po novem morajo domovi najmanj 80 odstotkov svojih postelj nameniti uporabnikom z odločbo o dolgotrajni oskrbi. Ministrstvo za solidarno prihodnost je pojasnilo, da je ta delež spodnja meja, domovi pa se lahko odločijo, da v novi sistem vključijo celo 100 odstotkov svojih kapacitet. Preostalih 20 odstotkov je namenjenih osebam brez odločbe – tudi tistim, ki pridejo neposredno iz bolnišnice in bodo obravnavani po Zakonu o socialnem varstvu, kot so bili do zdaj. Vendar 20-odstotni delež ni obvezen, temveč predstavlja možnost, ne pravilo.

»Glede na trenutno pridobivanje soglasij za vključitev v sistem je delež uporabnikov, ki prehajajo v dolgotrajno oskrbo, že sedaj skoraj stoodstoten. Preostalih 20 odstotkov postelj je namenjenih osebam brez odločbe, denimo po poškodbah, boleznih ali nesrečah, ki prihajajo neposredno iz bolnišnic, ter posameznikom, ki se za vključitev v sistem ne odločijo.

Dolgotrajna oskrba

Z novim letom za toliko evrov nižje položnice za domove za starejše

Ta delež ni obvezen v smislu, da bi domovi morali nujno ohraniti točno 20 odstotkov postelj, temveč predstavlja prostor, ki omogoča fleksibilnost pri sprejemih, saj mora sistem tudi v prihodnje zagotavljati možnost urgentnih namestitev. Projekcije kažejo, da bo takih nujnih sprejemov razmeroma malo; za leto 2026 je predvidenih približno trideset mest za krizne namestitve, praviloma v trajanju 21 dni z možnostjo enkratnega podaljšanja,« pravijo na ministrstvu.

Odločba je pogoj, pacienta pa ni doma

Sistem dolgotrajne oskrbe temelji na postopku, ki je jasen, ko ga beremo na papirju: posameznik vloži vlogo, komisija ga obišče na domu, oceni stanje, sledi odločba. Toda bolniki, s katerimi se srečujejo socialne delavke, pogosto nimajo več doma, kamor bi se lahko vrnili, ali pa bi bili tam ogroženi.

Ministrstvo poudarja, da so krizni sprejemi brez odločbe še vedno mogoči in da bo do izdaje odločbe oseba nameščena po starem sistemu: »Naš predlog je, da svetovalne službe skupaj s pacienti ali njihovimi svojci čim prej vložijo vlogo za začetek postopka, da se odločanje o pravicah iz dolgotrajne oskrbe začne takoj. Do izdaje odločbe bo posameznik nameščen po sistemu Zakona o socialnem varstvu, pri čemer se bo celoten postopek izvajal tako, da bo čim manj vpliva na uporabnike in njihove finančne obveznosti. Komisije bodo stopnjo oskrbe ugotavljale v skladu z zakonom, kar bo potekalo neodvisno od tega, ali bo oseba v tem času že nameščena v domu ali začasno v bolnišnici. Prioriteta ostaja, da se čakanje skrajša, postopki pa stečejo brez odlašanja.«

Velika težava bo v tem, da se z decembrom dražijo domovi za starejše – če boš v dom sprejet po zakonu o dolgotrajni oskrbi, bo ta del plačala država, če pa boš ti v dom sprejet po »starem sistemu«, po Zakonu o socialnem varstvu pa boš plačeval na mesec 10 – 15 odstotkov več kot do sedaj. Koliko bodo torej plačevali tisti, ki bodo sprejeti krizno, po Zakonu o socialnem varstvu in bodo v domu čakali na odločbo o dolgotrajni oskrbi?

Urgentni oddelki pod pritiskom? Zastoji bi lahko postali vsakdan

Če se bodo pacienti zaradi novih pravil v bolnišnicah zadrževali dlje, kot bi bilo potrebno, se bo to zelo hitro poznalo tudi na urgentnih oddelkih. Socialne delavke opozarjajo, da bi se lahko interni oddelki spremenili v nekakšne “vmesne postaje”, kjer bi ljudje čakali izključno na prosto posteljo v domu starejših, ne pa na nadaljnje zdravljenje. Na internistiki bi se tako lahko kopičili pacienti, ki tam medicinsko gledano nimajo več kaj iskati, hkrati pa jih ni mogoče odpustiti. Če bi se takšen scenarij uresničil, bi prav ti bolniki zasedali postelje, ki bi jih potrebovali novi, akutni primeri.

Profimedia

Posledice bi se hitro prelile na urgenco: več čakanja, polnejše čakalnice in sistem, ki bi lahko zdrsnil v začaran krog. Vsaka dodatna zamuda bi se lahko razširila po celotnem bolnišničnem sistemu in upočasnila obravnavo vseh drugih pacientov. Strokovnjaki zato opozarjajo, da se bodo morebitne vrzeli v dolgotrajni oskrbi najprej pokazale prav na oddelkih, kjer šteje vsaka minuta — in kjer je prostor najdragocenejši.

Na Ministrstvu za solidarno prihodnost pravijo, da so: » …vprašanja kapacitet in zasedenosti bolnišničnih postelj v pristojnosti Ministrstva za zdravje, ki pripravlja ukrepe na področju bolnišničnih obremenitev. Ministrstvo za solidarno prihodnost pa bo v fazi uvajanja dolgotrajne oskrbe zagotovilo čim bolj gladek prehod, da ne bi prihajalo do podaljševanja hospitalizacij zaradi administrativnih postopkov. Pričakujemo, da bo hkratno zgodnje vlaganje vlog in hiter zagon postopkov zmanjšal tveganje, da bi ljudje zaradi čakanja na odločbe predolgo ostajali v bolnišnicah. V začetnih mesecih se bodo domovi, bolnišnice in svetovalne službe usklajevali z namenom, da se prehodi med sistemoma izvajajo pretočno in da uvedba nove ureditve ne bo dodatno obremenila bolnišničnih zmogljivosti.«

Negovalne bolnišnice: rešitev, ki bi lahko ostala predvsem na papirju

Ko govorimo o alternativnih nastanitvah, se pogosto kot odgovor ponujajo negovalne bolnišnice. Na prvi pogled se zdi, da bi lahko zapolnile vrzel med bolnišnično oskrbo in domovi starejših, vendar strokovnjaki opozarjajo, da realnost ni tako preprosta. Kapacitet je malo, večina oddelkov deluje v sklopu matičnih bolnišnic, število prostih mest pa je tudi v najboljših primerih omejeno.

· Slovenija

Bodo preiskovalci znova odprli primer neprimernega ravnanja dveh negovalk?

Če bi se pritisk na sistem povečal, bomo videli, da negovalne bolnišnice niso rešitev, na katero bi se lahko v resnici zanesli. Socialne delavke že zdaj poudarjajo, da so takšni oddelki »lep izraz za nekaj, česar je premalo«, saj ne morejo prevzeti večjega dela bremena.

V praksi bi se zato lahko zgodilo, da bi največje breme še naprej nosili domovi starejših, bolnišnice pa bi morale zadržati ljudi, ki niso več bolniški pacienti, a tudi nimajo kam drugam. Tako bi negovalne bolnišnice ostale predvsem možnost na papirju, ne pa dejanski blažilnik v sistemu.

Sistem brez novih kapacitet – le z drugačno razporeditvijo

Ena največjih pripomb stroke na novo ureditev je, da sistem sam po sebi ne ustvarja ničesar dodatnega. Ne prinaša novih postelj, ne odpira novih negovalnih ustanov in ne zagotavlja dodatnega kadra. Vse spremembe temeljijo na drugačni prerazporeditvi že obstoječih zmogljivosti, kar pa, opozarjajo socialne delavke, samo po sebi ne rešuje težave preobremenjenih ustanov.

»Sistem se reorganizira, ne pa širi,« pravijo. To pomeni, da bo treba enake kapacitete porazdeliti med več ljudi, pri čemer se potrebe prebivalstva ne zmanjšujejo, temveč rastejo.

Dolgotrajna oskrba

Lažne objave med upokojenci in v domovih za starejše širijo strah in nemir

Ministrstvo za solidarno prihodnost vztraja, da bo prehod stekel gladko. Kot pravijo, bodo bolnišnice, domovi starejših in svetovalne službe v začetni fazi uvajanja stalno usklajevali postopke, da ne bi prihajalo do zastojev. Toda izkušnje iz prejšnjih let kažejo, da takšne uskladitve pogosto naletijo na težave – od pomanjkanja kadra do preobremenjenih služb, ki ne zmorejo slediti administrativnim in logističnim zahtevam. Ravno zato strokovnjaki opozarjajo, da lahko že majhna zamuda ali nejasnost pri izvajanju nove ureditve hitro preraste v širši problem, ki ga bo nato težko obvladati.