© 2026 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Von Willebrandova bolezen
Čas branja 2 min.

Morda je za pogoste modrice kriva ta dedna motnja


T. D.
26. 2. 2026, 05.55
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Dolgotrajne krvavitve in pogoste modrice imajo lahko skupni vzrok: najpogostejšo dedno motnjo strjevanja krvi, ki pogosto ostane neprepoznana.

modrica
Profimedia
Von Willebrandova motnja se v vsakdanjem življenju pogosto najprej pokaže prav skozi ponavljajoče se, na videz nedolžne modrice.

Ko krvavitev traja dlje, kot bi pričakovali, ali se modrice pojavljajo brez jasnega vzroka, je smiselno pomisliti tudi na motnjo strjevanja krvi. Najpogostejša med njimi je von Willebrandova bolezen.

Najpogostejša, vendar pogosto spregledana

Von Willebrandova bolezen (vWB) prizadene približno en odstotek populacije. Kljub razmeroma visoki pogostosti ostaja pri številnih neprepoznana, saj so simptomi pogosto blagi in se pojavljajo občasno. Ključna težava je pomanjkanje ali nepravilno delovanje von Willebrandovega faktorja (vWF), beljakovine, ki omogoča, da se krvne ploščice (trombociti) pritrdijo na poškodovano žilno steno in sprožijo nastanek krvnega strdka.

VWF ima še eno pomembno nalogo: prenaša in stabilizira faktor VIII, enega osrednjih dejavnikov strjevanja krvi. Če ga je premalo ali ne deluje pravilno, je nastanek stabilnega strdka upočasnjen, krvavitev pa traja dlje kot običajno.

Kdaj posumiti na Von Willebrandovo bolezen?

Klinična slika je raznolika. Pri blažjih oblikah se bolezen kaže z:

  • dolgotrajnimi krvavitvami iz nosu (več kot 10 minut),
  • pogostimi, večjimi modricami brez očitne poškodbe,
  • podaljšanim krvavenjem po manjših urezninah ali zobozdravstvenih posegih,
  • krvavenjem dlesni pri ščetkanju zob.
kri iz nosa, krvavitev
Profimedia
Pri blažjih oblikah se bolezen kaže z dolgotrajnimi krvavitvami iz nosu (več kot 10 minut), pogostimi, večjimi modricami brez očitne poškodbe, krvavenjem dlesni pri ščetkanju zob ...

Pri ženskah je pogost znak izrazito močna in dolgotrajna menstruacija (menoragija), ki lahko vodi tudi v slabokrvnost. Pri najtežjih oblikah so možne celo spontane krvavitve v sklepe in mišice, podobno kot pri hemofiliji.

Preberite še

Trije glavni tipi bolezni

Bolezen delimo na tri osnovne dedne tipe.

  • Tip 1 je najpogostejši (približno 70–75 % primerov) in pomeni znižano količino vWF. Simptomi so večinoma blagi do zmerni.
  • Tip 2 zajema več podtipov, pri katerih je vWF prisoten, vendar ne deluje ustrezno; krvavitve so lahko izrazitejše.
  • Tip 3 je redek in najtežji; vWF skoraj povsem manjka, zato so krvavitve lahko hude.

Obstaja tudi pridobljena oblika, ki ni dedna in se razvije kasneje kot posledica drugih bolezni ali imunskih motenj.

Zakaj diagnoza ni vedno preprosta?

Postavitev diagnoze zahteva več kot zgolj en krvni test. Vrednosti von Willebrandovega faktorja lahko nihajo, saj nanje vplivajo stres, okužbe, hormonske spremembe in nosečnost. Zato je ključna natančna osebna in družinska anamneza o nagnjenosti h krvavitvam.

Ob sumu na bolezen zdravnik odredi specializirane preiskave, ki merijo količino in aktivnost vWF ter raven faktorja VIII. Včasih je treba testiranje ponoviti, da se potrdi tip in resnost bolezni.

laboratorijski izvid krvi.jpg
Profimedia
Postavitev diagnoze zahteva več kot zgolj en krvni test.

Bolezen brez zdravila

Von Willebrandove bolezni ni mogoče pozdraviti, jo pa je mogoče uspešno obvladovati. Terapija je individualno prilagojena.

Pri blažjih oblikah se pogosto uporablja dezmopresin (DDAVP), ki spodbudi sproščanje shranjenega vWF iz žilne stene. Pri težjih oblikah ali pred operacijami se uporabljajo koncentrati z vWF in faktorjem VIII. Dodatno lahko pomagajo antifibrinolitiki, ki preprečujejo prezgodnjo razgradnjo krvnega strdka. Pri ženskah z obilnimi menstruacijami je učinkovita tudi hormonska terapija.

Kako živeti z motnjo strjevanja krvi?

Bolniki lahko ob ustreznem nadzoru živijo povsem aktivno življenje, vendar z nekaj prilagoditvami:

  • izogibanje zdravilom, ki povečajo tveganje za krvavitve (npr. nekaterim protibolečinskim zdravilom),
  • ob bolečinah uporaba paracetamola kot varnejše izbire,
  • obveščanje zdravnikov in zobozdravnikov o diagnozi pred posegi,
  • izbira športov z manjšim tveganjem za poškodbe (plavanje, kolesarjenje),
  • nošenje medicinske zapestnice ali kartice z navedbo bolezni.

Pogoste in dolgotrajne krvavitve niso nekaj, kar bi bilo pametno prezreti. Če se ponavljajo, je smiselno opraviti posvet pri zdravniku. Zgodnje prepoznavanje pomeni manj zapletov in boljšo kakovost življenja.

E-novice · Zdravje

Navdihujoči nasveti, zdrave navade in vsebine za boljše počutje, vitalnost in notranje ravnovesje neposredno v vaš e-nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.


© 2026 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.