Nas lahko hrana zaščiti predsončnimi opeklinami?
Med prebivalci kroži mit, da se lahko z nekaterimi živili – na primer paradižnikom in korenjem, zaščitimo pred sončnimi opeklinami.
To sicer ne drži, mit pa izvira iz lastnosti bioaktivnih snovi v takšnih živilih, predvsem karotenoidov. Gre za maščobotopna rumena, oranžna in rdeča barvila z antioksidativnimi lastnostmi, ki jih proizvajajo rastline. Te snovi so bile predmet številnih raziskav, v katerih so raziskovalci proučevali morebitne ugodne vplive na zdravje, vključno z njihovo zaščitno vlogo pred ultravijolično svetlobo, ki povzroča sončne opekline in tveganja za razvoj kožnega raka.
Čeprav so raziskave pokazale, da imajo nekatere snovi v živilih v resnici tudi zaščitno vlogo v koži, pa je bila tudi pri velikih odmerkih takšna zaščita skoraj zanemarljiva v primerjavi s tisto, ki jo zagotavljajo kozmetični izdelki za zaščito pred soncem.
Ob tem je treba poudariti, da varno sončenje ne obstaja, zato se mu je poleti med 10. in 17. uro najbolje izogniti. Če že ste na močnem soncu, pa kožo vsekakor zaščitite z oblačili ali izdelki z visokim zaščitnim faktorjem, na soncu pa bodite čim krajši čas.
Sončenje povzroča poškodbe kože
Del sončne svetlobe so tudi ultravijolični (UV) žarki, ki imajo v primerjavi z vidno svetlobo več energije. Večino UV-sevanja na običajnih nadmorskih višinah je UVA-sevanje, ki smo mu izpostavljeni vse leto, je stalno prisotno ves dan in ga steklo ga ne zadrži.
Le približno pet odstotkov je UVB-sevanja, njegova intenzivnost pa čez leto in čez dan zelo niha – najmočnejše je poleti okoli poldneva. UV-sevanja ne zaznavamo s čutili, njegove škodljive posledice se pokažejo šele čez čas, predvsem na koži, očeh in imunskem sistemu.
UV-sevanje je glavni dejavnik tveganja za razvoj vseh vrst kožnega raka. UVA -sevanje prodira globlje v kožo in povzroča poškodbe v srednji plasti kože – dermisu oz. usnjici in povzroča tudi pospešeno staranje kože. Nasprotno pa UVB -sevanje prodira manj globoko v kožo in povzroča poškodbe predvsem v vrhnjici, odgovorno pa je tudi za nastanek sončnih opeklin.
Karotenoidi v živilih
Karotenoidi so skupina maščobotopnih barvil in so v številnih rastlinah, kot so korenje, špinača, paradižnik, rdeča paprika, oranžne buče, marelice … Med najbolj znanimi karotenoidi sta betakaroten, tega med drugim najdemo v korenju, likopen, dober vir je paradižnik, ter lutein, katerega glavni viri so temna zelena zelenjava in jajčni rumenjak. Karotenoidi so tudi v človeški krvi in tkivih, vključno s kožo in očmi, vendar pa jih naše telo ne more proizvesti samo, temveč jih vnesemo s hrano.
Karotenoidi so znani po svoji antioksidativni aktivnosti - zaščitijo celic pred škodljivim delovanjem radikalov, ki v telesu nastajajo med drugim tudi zaradi sončne svetlobe. Radikali lahko povzročajo poškodbe celičnih membran in DNK ter pospešujejo staranje kože in povzročijo razvoj kožnih bolezni, vključno s poškodbami zaradi sonca.
Karotenoidi in zaščita kože pred UV-sevanji
Študije so pokazale, da ima tudi uživanje zelo velikih odmerkov karotenoidov sicer precej manjše učinke na zaščito kože pred škodljivimi učinki sončnega sevanja, kot jo zagotavljajo npr. sončne kreme, vendar pa so bili učinki merljivi. Opaženi zaščitni vplivi karotenoidov so verjetno kombinacija dveh mehanizmov. V telesnih tkivih se po izpostavitvi UV-sevanju sprožijo fotooksidativni procesi, ki vodijo v povečano količino radikalov, pri odstranjevanju katerih imajo pomembno vlogo tudi karotenoidi zaradi antioksidativnega delovanja.
Po drugi strani pa opažene učinke lahko pripišemo tudi sposobnosti karotenoidov, da delno absorbirajo UV-svetlobo, s čimer - sicer v zelo omejenem obsegu - delujejo kot naravni filtri, ki zmanjšajo prodiranje takšne svetlobe v kožo. Nekateri karotenoidi so tudi predhodniki vitamina A, ki ima pomembno vlogo za zdravje kože.
Betakaroten se v telesu pretvori v vitamin A, ki ohranja kožo in sluznice zdrave, ima pa tudi pomembno vlogo pri ohranjanju vida in delovanju imunskega sistema. Povezujejo ga tudi z uravnavanjem proizvodnje loja in regeneracijo celic.
Izr. prof. Dr. Katja Žmitek, Inštitut za nutricionistiko in VIST – Fakulteta za aplikativne vede: »Vplivi karotenoidov na fotozaščito kože so bili predmet številnih raziskav, ki so potekale tudi v Sloveniji. Pri nas smo v okviru nacionalnega razvojnega programa Food4Future raziskovali vplive luteina.
Ko smo prehrano udeležencev za tri mesece obogatili z luteinom, se je izboljšala t. i. minimalna eritemska doza. To pomeni, da se je nekoliko podaljšal čas, ko smo lahko izpostavljeni UV-sevanju, preden pride se pojavijo sončne opekline.
Čeprav je prehranski vnos luteina torej pripomogel k samozaščitni sposobnosti kože pred poškodbami zaradi UVB-svetlobe, pa je bil zaščitni učinek neprimerljiv z zaščito, ki jo zagotavljajo izdelki z zaščitnim faktorjem.«
Podobne rezultate so pokazale tudi tuje raziskave - ne le z viri betakorotena, temveč tudi z drugimi karotenoidi, na primer likopenom iz paradižnikove paste. Omeniti pa je treba pomanjkljivost večine raziskav, saj so bile osredotočene predvsem na kratkoročne negativne učinke izpostavljenosti UVB-svetlobi, ki povzroča opekline kože. Veliko manj je podatkov zaščitnih lastnosti pred UVA-sevanjem, katerega posledice so dolgoročnejše poškodbe osrednje plasti kože.
Ustrezna zaščita kože pred UV-sevanji
Snovi v hrani lahko v zelo omejenem obsegu pripomorejo k zaščiti kože pred škodljivimi učinki sonca.
Izr. prof. dr. Katja Žmitek: »Zaščitni učinki bioaktivnih snovi v živilih nikakor niso dovolj veliki, da bi lahko nadomestili druge preventivne ukrepe za zaščito pred UV-sevanji in niso nadomestilo za kozmetične izdelke za zaščito pred soncem, kot so sončne kreme in geli. Enako velja tudi za prehranska dopolnila, četudi včasih vsebujejo velike odmerke antioksidantov.
Poudariti pa je treba, da imajo še zlasti sestavine zelenjave vrsto drugih, bolj pomembnih funkcij v telesu, zato je pomembno, da v prehrano vključujemo dovolj zelenjave in da je izbira pestra - če je le mogoče jo izbiramo v različnih barvah. V nacionalni prehranski raziskavi SI.Menu je bilo žal ugotovljeno, da kar 90 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije ni doseglo priporočenega dnevnega vnosa vsaj 250 gramov zelenjave.«
Pomembna priporočila
Za zaščito kože pred škodljivimi učinki UV-sevanja svetujemo, da čim bolj sledite naslednjim priporočilom:
- Ne bodite na soncu med 10. in 17. uro, saj je moč UV-sevanja takrat največja.
- Upoštevajte pravilo sence: ko je vaša senca krajša od dolžine telesa, poiščite senco ali si jo ustvarite.
- Ko to ni mogoče, čim več kože zaščitite z oblačili, glavo pokrijte s pokrivalom, oči zaščitite s sončnimi očali.
- Predele, ki jih ni mogoče zaščititi naravno, zaščitite z izdelki za zaščito pred soncem (kreme, geli). Zagotavljati morajo širokospektralno zaščito pred UVA- in UVB-žarki, z zaščitnim faktorjem SPF 30 ali več. Pomembna je zadostna količina nanosa - 5 ml oz. ena čajna žlička na vsako okončino, prednjo in zadnjo stran trupa ter glavo, pa tudi vnovično nanašanje zaščite po kopanju, močnem potenju, brisanju oz. vsaki 2 uri.
- Ne sončite se namerno in tudi ne v solarijih!
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
