Nove rešitve za smrčanje na voljo tudi v Sloveniji
Smrčanje ni le nadloga, lahko je znak spalne apneje, ki ogroža srce in zdravje. Na Golniku so uvedli novo kirurško metodo zdravljenja.
Smrčanje ni le moteče za tistega, ki spi poleg smrčača, in ni le vir šaljivih anekdot, lahko je tudi znak resnejših motenj dihanja med spanjem, ki vplivajo na zdravje srca, krvni tlak ter presnovo. Okrnijo počitek ponoči in jemljejo energijo čez dan. A rešitve so. Tudi v Sloveniji imamo zdaj najnaprednejše možnosti zdravljenja.
Marsikdo še vedno jemlje smrčanje kot nekaj običajnega. Ni malo tistih, ki rešitev iščejo bolj zaradi partnerja kot zaradi sebe. V resnici pa lahko stalno in glasno smrčanje pomeni veliko več kot le hrup v spalnici.
Kdaj je smrčanje nevarno?
Smrčanje je posledica tega, da zrak med spanjem teče skozi zožene zgornje dihalne poti. Ko spimo, se mišice v grlu sprostijo, tkiva pa začnejo vibrirati, kar povzroči tiste hecne, mučne zvoke. Pri nekaterih je to le občasna težava, denimo kadar spijo na hrbtu, so prehlajeni ali so kaj popili. Če smrčimo samo takrat, to običajno ni povezano z resnejšimi zdravstvenimi težavami.
Lahko pa je smrčanje znak obstruktivne spalne apneje (OSA), motnje, pri kateri se dihalne poti med spanjem večkrat delno ali popolnoma zaprejo. To povzroči kratke prekinitve dihanja, ki lahko trajajo od nekaj sekund do pol minute ali celo dlje. Telo se na to odzove tako, da se iznenada delno ali pa čisto prebudimo, a tega niti ne zaznamo. Posledica je razdrobljen, slab spanec. Ljudje s spalno apnejo se zato pogosto zbujajo utrujeni, čez dan so zaspani, težje se zberejo in imajo več težav s koncentracijo. Dolgoročno pa lahko motnja poveča tveganje za visok krvni tlak, srčno-žilne bolezni, srčni infarkt ali možgansko kap. Prav zato zdravniki poudarjajo, da glasnega, rednega smrčanja ne smemo jemati kot nepomembno težavo.
Najprej dobra diagnostika. V Sloveniji je eno najpomembnejših središč za diagnostiko in zdravljenje motenj dihanja med spanjem Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik. Bolnike najprej napotijo na diagnostiko motenj dihanja med spanjem. Najpomembnejša preiskava je polisomnografija ali poligrafija, pri kateri med spanjem merijo dihanje, nasičenost krvi s kisikom, srčni utrip in druge parametre. Tako lahko zdravniki natančno ugotovijo, ali gre za spalno apnejo in kako izrazita je. Uvrstijo jo na tako imenovani indeks apnej in hipopnej, ki pokaže, kolikokrat na uro se med spanjem dihanje prekine. Ta podatek je ključen za izbiro primernega zdravljenja.
CPAP – kaj je to?
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 10, 10. marec 2026.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 evra!