Robert Golob in Nataša Pirc Musar pisala voditeljem držav članic EU
Predsednik vlade in predsednica republike sta napisala skupno pismo v podporo Mednarodnemu kazenskemu sodišču in sodnici Beti Hohler.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Slovenska sodnica Mednarodnega kazenskega sodišča Beti Hohler se sooča s težkimi posledicami sankcij, ki so jih proti njej junija lani uvedle ZDA. Beti Hohler je bila, spomnimo, članica panela ICC, ki je odobril izdajo naloga za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja.
Pred časom je za TV Slovenija povedala, da je vpliv sankcij »dejanski in resničen, vplivajo na vsakodnevno življenje, moje in vseh drugih funkcionarjev sodišča, ki smo predmet teh sankcij, vplivajo na nas, na naše družinske člane«.
O podrobnostih sankcij sodnica ni želela govoriti, je pa njihovo vsebino mogoče razbrati tudi iz pisma, ki sta ga voditeljem članic EU, predsednici Evropske komisije in predsedniku Evropskega sveta zdaj poslala Nataša Pirc Musar in Robert Golob.
Mednarodno kazensko sodišče napadajo
Kot sta zapisala, je bilo mednarodno kazensko pravosodje »oblikovano po grozotah druge svetovne vojne«.
»Generacija, ki je ustanovila prva mednarodna kazenska sodišča, je razumela — ker je sama doživela drugo možnost — da za mir potrebujemo institucije, ki so dovolj močne, da mora pred njimi oblast odgovarjati za svoja dejanja. Mednarodno kazensko sodišče je živi izraz obljube »nikoli več«. Danes ga napadajo,« piše v pismu.
Kot nadaljujeta, so bili proti sodnikom in tožilcem sodišča uvedeni prisilni ukrepi, proti nekaterim sankcije, proti drugim kazenski postopki, proti nekaterim oboje. Med njimi so evropski državljani, tudi slovenska sodnica Beti Hohler.
Posledice so hude in takojšnje
»Proti sodnikom so bili ti ukrepi uvedeni, ker so opravljali svojo sodniško funkcijo in izdajali sodbe v zadevah, ki jih je obravnavalo to sodišče. Ker so sodniško službo opravljali v skladu s sodniško prisego. Posledice teh prisilnih ukrepov so hude in takojšnje,« sta zapisala Golob in Pirc Musar.
»Omejitev potovanj, zaprtje bančnih računov, preklic kreditnih kartic, ustavitev finančnih transakcij, in to celo v nekaterih evropskih bankah. Neizplačana povračila zdravstvenega zavarovanja. Preklicani vizumi in zamrznjena sredstva,« sta naštela in dodala, da ti prisilni ukrepi ne prizadenejo samo uradnikov, proti katerim so uperjeni, ampak tudi njihove družine.
Odgovor Evrope ni sorazmeren resnosti razmer »Za zdaj odgovor Evrope ni sorazmeren resnosti razmer. Prevečkrat je zaskrbljenost zaradi gospodarskih posledic prevladala nad načelno obrambo neodvisnosti sodstva in mednarodnega pravosodja,« sta zapisala.
In še: »Načelnost je nujna za Evropsko unijo, ki zatrjuje, da podpira vladavino prava. Načelnost je nujna v času oboroženih spopadov, ko je kršeno mednarodno pravo, ko se žrtve najhujših kaznivih dejanj obračajo na Mednarodno kazensko sodišče v svojem zadnjem upanju, da bodo našle pravico.«
Ne smemo biti tiho
»Ne smemo biti tiho, saj to dolgujemo tem žrtvam. To dolgujemo otrokom, ubitim v spopadih, v živo predvajanih na naših televizijskih zaslonih. Te žrtve si zaslužijo več, kot le odmerjene besede,« trkata na zavest evropskih voditeljev slovenska predstavnika oblasti in dodajata, da si zaslužijo Evropo, ki ukrepa in odločno zaščiti sodišče, da lahko opravlja svoje naloge. Pozvala sta k ukrepanju, saj da temeljne evropske vrednote nimajo cene.
»Takoj ko jo imajo, že iz lastne zgodovine vemo, kam to vodi. Dolgotrajnega miru ni brez pravičnosti. Stopiti moramo skupaj ter govoriti enotno, jasno in brez oklevanja. O neodvisnosti mednarodnih sodišč se ni dopustno pogajati,« pišeta.
»Prihodnje generacije bodo vprašale, ali smo ukrepali, ko sta bila ogrožena mednarodno pravosodje in vladavina prava. Zgodovina bo presojala naš odziv. Mi nameravamo biti na pravi strani zgodovine,« sta zaključila.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
