Profimedia

Granulom je kronično vnetje ob vrhu zobne korenine. Izkušena zobozdravnica Petra Prodan Šumnik, dr. dent. med. pojasni, kako nastane: »Razvije se kot obrambni odziv telesa na okužbo iz zobnega kanala oziroma zobne pulpe. Granulom je skupek vnetnih celic, pogosto obdan z vlaknastim tkivom. Gre torej za dolgotrajno, kronično vnetje, saj je zobni živec že odmrl, okužba pa se je razširila na okolico korenine. Kronična faza je navadno brez simptomov. Lahko pa kronično vnetje preide tudi v akutno fazo, najbolj pogosto ob padcu našega imunskega sistema, ko se lahko pojavi gnojno vnetje z bolečino in oteklino.«

Zdravje

Zobne obloge: težava, ki jo pogosto zanemarjamo dokler ni prepozno

· Zdravje

Kaj storiti z mrtvimi zobmi — odstraniti ali zdraviti?

Vzroki za nastanek granuloma 

Po besedah dr. Prodan Šumnikove so najpogostejši vzroki za nastanek granuloma globok karies zoba, ki doseže zobno pulpo in posledično nastane okužba, poškodba zoba, denimo zaradi udarca, ki se je lahko pripetil tudi daleč v preteklosti osebe in se ga niti ne spomni, neuspešno koreninsko zdravljenje zoba, zobozdravniški posegi, ki lahko poškodujejo živec (denimo ortodontsko zdravljenje, protetično zdravljenje, kjer gre za obsežno redukcijo zobne krone), lahko pa vnetje pride tudi po krvi.

Koga običajno doleti in pri kateri starosti

»Granulomi se lahko pojavijo pri ljudeh vseh starosti, a pogosteje pri odraslih od dvajsetega leta dalje. Pogosteje pri osebah s slabšo ustno higieno in s slabo prehrano,« splošno opažanje poda dr. Prodan Šumnikova.

Profimedia

Kateri so prvi simptomi granuloma

Granulom se pogosto odvije brez simptomov, a so možni tudi naslednji znaki, pojasni naša sogovornica: »Prisotna je lahko občasna topa bolečina, včasih utripajoča, zob je lahko občutljiv na ugriz ali na pritisk, tako da imamo občutek, kot da je zob višji od ostalih zob, nad njim se lahko pojavi gnojna bulica, ki ji rečemo fistula, iz katere občasno izteka rumena tekočina; lahko se pojavi tudi oteklina dlesni in obzobnega tkiva.«

Kako poteka zdravljenje

Granulom zobozdravniki večkrat najdejo naključno po rentgenskem slikanju celotnega zobovja in čeljustnic (ortopanu), potrdijo pa ga tudi na lokalnem rentgenskem posnetku.

»Čim prej pričnemo z zdravljenjem koreninskih kanalov, ki poteka z ročnimi in strojnimi inštrumenti, med katerim koreninske kanale ves čas tudi dezinficiramo. Vse to imenujemo endodontsko zdravljenje. V prvi fazi zdravljenja v kanale apliciramo zdravilo na bazi kalcijevega hidroksida, glede na simptomatiko zdravilo večkrat tudi menjamo z enakim postopkom. Ob koncu endodontskega zdravljenja koreninske kanale polnimo s polnilno pasto. Včasih prvo zdravljenje ni uspešno in je potrebna ponovna endodontska obravnava, katere odstotek uspešnosti je manjši kot po prvi obravnavi. Ponovno endodontsko obravnavo v večji meri izvajajo specialisti endodonti,« postopek zdravljenja opiše dr. Prodan Šumnikova ter doda, da kadar tovrstno zdravljenje še vedno ni uspešno, je na določenih zobeh možno narediti še kirurški poseg imenovan apikotomija: »To je kirurška odstranitev vrška, apeksa korenine. V kolikor tudi ta ne prinese uspeha, je zob primeren le še za ekstrakcijo, torej puljenje.«

Profimedia

Znaki, da je zob primeren za puljenje

Po opredelitvi dr. Prodan Šumnikove so indikacije za puljenje pogosto naslednje:

• Močno poškodovan zob, ki ga ni mogoče restavrirati.
• Razmajani zob zaradi prizadetega obzobnega tkiva.
• Prisotnost ciste.
• Ponavljajoča se akutna vnetja ob zobu.

Ustna higiena

S ščetkanjem zob po obroku tvegamo poškodbe sklenine

V kolikšnem roku je treba narediti nadomestilo

Najboljši časovni okvir za nadomestilo je od 2 do 6 mesecev po puljenju. Dr. Prodan Šumnikova razloži, da se prvih 6–8 tednov po ekstrakciji tkivo zaceli, a kost se začne resorbirati (topiti), v roku 3–6 mesecev po izgubi zoba pa lahko pride do zmanjšanja volumna dlesni, kar zajema:

• Propadanje čeljustne kosti (do 25–40 odstotkov višine v prvem letu).
• Nagibanja sosednjih zob v praznino.
• Rahljanja ugriza in težave s sklepi.

Profimedia

Možnosti za nadomestitev zoba

»Nadomeščanje zob je odvisno od tega, koliko zob še sicer manjka osebi, od pacientovih načel (nekateri ne sprejemajo v ustih nobenih tujkov, denimo implantatov, protez, protetičnih nadomestkov), želja in finančnih zmožnosti,« na splošno oriše polje izbire dr. Prodan Šumnikova ter glede na svoje izkušnje in znanje poda temeljne smernice:

• Zobni implantat (vsadek): Dolgotrajna, pogosto doživljenjska rešitev, vendar je zanj nujen dober volumen kosti; manjkajočo kost lahko kirurg tudi nadomesti z umetno kostjo. Če sta sosednja zoba zdrava, brez velikih zalivk, je implantat popolna odločitev, a se lahko zgodijo tudi neljubi zapleti, kot so vnetja med celjenjem; včasih, sicer redko, telo implantat zavrne. Običajno gre za dolgotrajen postopek, a obstaja tudi možnost implantacije takoj po puljenju.
  
  
• Zobni mostiček: Cenejša in hitreje izvedena možnost, ki sicer vključuje brušenje sosednjih zob. V kolikor ima oseba na sosednjih dveh zobeh že prevleki ali zelo obsežne zalivke, se je morda bolj smiselno odločiti za mostiček. Traja povprečno 10-15 let, telo pa ga ne zavrača. Slabosti mostičkov so prav brušenje sosednjih zob, na katerih se lahko ob nenatančnem čiščenju pojavi karies.
• Delna proteza: V kolikor pacientu manjkajo vsi molarji (vsak od šestih zadnjih zob v eni čeljusti) na eni strani, pa še kakšen zob na drugi strani iste čeljusti, je hitra in cenovno dostopna tudi delna proteza, ki jo pri nas pacienti dobijo tudi v okviru osnovnega zavarovanja.

Profimedia

»Glede ustne higiene je proteza najbolj optimalna rešitev, sploh za starejše osebe ali pa za tiste mlajše, ki higiene nikakor ne osvojijo. Čiščenje mostičkov in implantatov je nujno in še bolj zahtevno, kot je čiščenje naravnih zob,« opozarja dr. Prodan Šumnikova. Poudarja, da odločitev o protetični oskrbi temelji na iskrenem pogovoru med pacientom in zobozdravnikom: »Osnova vsega je dobra ustna higiena, ki je pri starejšem prebivalstvu velikokrat pomanjkljiva, zato se pri njih raje odločam za snemne nadomestke, kot so proteze, če pacientu seveda manjka več zob. Vedno je treba gledati naprej, da bo morda kmalu še manj sposoben čiščenja, domači pa mu natančnega vsakodnevnega čiščenja implantatov ali mostičkov ne bodo mogli nuditi.«

Kakšna je preventiva, da se granulom sploh ne zgodi

Kar zadeva kar najboljšo preventivo, dr. Prodan Šumnikova še svetuje: »Vsekakor je najbolj pomembna redna ustna higiena, nadalje pa redni zobozdravniški pregledi, da so morebitni kariesi čimprej sanirani in tako ne dosežejo zobne pulpe. Pomembna je zdrava prehrana s čim manj sladkorji in brez gaziranih pijač. Ob udarcih in nasploh ob poškodbah je treba čim prej poiskati zobozdravnika.«