Profimedia

V petek je ameriški predsednik Donald Trump znova vznemirjal zaveznice, ki so po njegovem dolgem prigovarjanju le začele pristajati na višanje obrambnih izdatkov. Zvišanje bo predvidoma formalizirano na vrhu zveze Nato danes in jutri v Haagu.

Trump je zahteval dvig obrambnih proračunov na pet odstotkov, v petek pa je začel nakazovati, da bi lahko bile ZDA iz tega izvzete.

"Tako dolgo smo podpirali Nato. ... Torej ne mislim, da bi morali mi, ampak mislim, da bi morale države Nata, absolutno," je odgovoril na novinarsko vprašanje ali bodo tudi ZDA dosegle zastavljen cilj petih odstotkov. ZDA za obrambo trenutno trošijo 3,4 odstotka BDP.

Španski premier Pedro Sanchez je že napovedal, da Madrid ne bo pristal na načrtovano zvišanje in bo obrambno porabo dvignil le na 2,1 odstotka BDP. Skliceval se je na suverenost svoje države.

Razrez porabe, kot ga je predlagal generalni sekretar Nata Mark Rutte, sicer predvideva zvišanje na 3,5 odstotka BDP za namen “trde obrambe”, torej investicij v orožje in opremo, ter 1,5 odstotka za “mehko obrambo”, kar je evfemizem za investicije v ključno infrastrukturo, kibernetsko varnost in za t. i. “dvojno rabo”.

Slovenski politični vrh želi izpogajati drugačen razrez

Slovenski predstavniki v Haagu, predsednik vlade Robert Golob, obrambni minister Borut Sajovic in zunanja ministrica Tanja Fajon bodo pred zahtevno nalogo, kako ostale članice prepričati v drugačen razrez obrambnih izdatkov.

Država se je v obrambni resoluciji namreč zavezala dvigu obrambnih izdatkov na tri odstotke BDP do konca desetletja. Golob pa je včeraj sporočil, da Slovenija ostaja zavezana dvema odstotkoma BDP za obrambo, poldrugi odstotek je pripravljena nameniti širšim obrambnim področjem – kot so zdravstvo, infrastruktura, kibernetska varnost in umetna inteligenca. Dodatnih do 1,5 % bi se lahko namenilo za krepitev odpornosti Slovenije, med drugim za civilno zaščito, zaklonišča, raziskave in razvoj ter druge podporne zmogljivosti.

“Slovenija bo še naprej odgovorna članica zavezništva, pri čemer bomo sredstva vlagali premišljeno, z mislijo na dejanske potrebe ljudi – moč razumemo kot modrost in varnost kot pot do miru,” je še zapisal Golob.

Je Madrid v besedilu zaveze že ustvaril odvezo?

Slovenija ni edina država, ki kaže skepso pred povečevanjem obrambne potrošnje. Med državami, ki že zdaj ne dosegajo dveh odstotkov BDP, so še Hrvaška (1,81 odstotka), Portugalska (1,55 odstotka), Italija (1,49 odstotka), Kanada (1,37 odstotka), Belgija (1,3 odstotka), Luksemburg (1,29 odstotka) in na samem repu Španija (1,28 odstotka).

Reuters poroča, da je uradni Madrid izpogajal spremembo jezika pri zavezi k potrošnji. Namesto “zavezujemo se” se novo besedilo glasi “zavezniki se zavezujejo”, kar naj bi Španiji omogočalo se sklicevati, da zaveza ne velja za vse zaveznike.