Kemijska tehnologinja Gabrijela Horvat iz Srednje Bistrice, ki bo te dni na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze Maribor zagovarjala svojo doktorsko disertacijo, je ena od treh prejemnic štipendije Za ženske v znanosti 2018. Štipendijo podeljuje Slovenska nacionalna komisija za Unesco s podporo L'Oreala. Kot mlada raziskovalka in študentka zadnjega letnika doktorskega študija se je prijavila na 12. nacionalni razpis, za katerega je izvedela s plakata, ki je bil v drugi polovici lanskega leta izobešen na njihovi fakulteti, k prijavi pa jo je nagovarjal tudi njen mentor prof. dr. Željko Knez.

Štipendija znaša pet tisoč evrov

Kajti raziskave, ki so jih opravljali na fakulteti, so prinesle nekaj zelo dobrih rezultatov in je o tem bilo v soavtorstvu napisanih več strokovnih člankov. Pred dnevi je bila tudi uradna podelitev štipendij, ki jo bosta ob 28-letni Horvatovi prejeli še 32-letna Erika Jež, ki se je pri svojem raziskovalnem delu ukvarjala z vrednotenjem čiščenja onesnažene zemlje v Mežiški dolini, ter 27-letna Tea Lenarčič, ki na Kemijskem inštitutu v Ljubljani preučuje molekularno evolucijo proteinske domene za vezavo na površino celic. Štipendija znaša za vsako pet tisoč evrov, pomeni pa tudi veliko priznanje njihovim raziskovalnim dosežkom.
"Štipendija je neke vrste nagrada za opravljeno delo v času študija in spodbuda za raziskovalno delo za naprej, dolžnost nas prejemnic pa je, da se v naslednjih strokovnih člankih zahvalimo Unesco fundaciji L'Oreal," je povedala Horvatova. Izbor med več prijavljenimi na razpis jo je zelo presenetil, o tem, da bo prejemnica te, v javnosti odmevne, štipendije, pa so jo obvestili konec lanskega leta.
Horvatova je svoje raziskovalno delo posvetila razvoju materialov, imenovanih aerogeli. Pridobivala jih je iz naravnih substanc, uporabni pa so lahko v farmacevtski industriji pri proizvodnji zdravil. V zdravilu namreč niso samo zdravilne snovi, pojasni, ampak tudi materiali, ki opravljajo vlogo nosilcev teh zdravilnih snovi. Raziskava je torej zajemala pripravo aerogelov, v katere so vnašali zdravilne učinkovine, nato pa ugotavljali, kako bo uporabljen aerogel vplival na sproščanje oziroma raztapljanje zdravila v telesu. Torej, ali se bo to dogajalo že v želodcu ali v črevesju, in tudi, ali bo absorbiranje potekalo hitro ali počasi. Materiali, ki so jih raziskovali, pa imajo tudi to lastnost, da lahko povečajo izkoristek zdravilne učinkovine v telesu sicer slabo topnih zdravil.

Idej za raziskovanje ne zmanjka

V sklopu tega raziskovalnega dela jim je uspelo razviti tudi novo metodo oziroma postopek za pripravo aerogelov, ki je dosti hitrejši in cenejši, z njim pa se pridobijo celo boljši materiali. Prav tako jim je uspelo razviti material, ki bi se lahko uporabljal v medicini pri vstavljanju umetnih kolkov.
Kakšen in katere so njegove prednosti, pa preberite v tiskani izdaji Vestnika.