Mladi dokazujejo, da ima gasilstvo prihodnost
Druženje, pripadnost skupnosti in pomoč sočloveku ostajajo glavni razlogi za vključevanje mladih v gasilstvo.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V številnih pomurskih vaseh gasilski dom ostaja eno redkih stičišč, kjer se še srečujejo in povezujejo različne generacije. Pomemben del te zgodbe so mladi, ki skrbijo, da se gasilska tradicija ohranja. V Pomurju je trenutno v gasilski organizaciji evidentiranih 4522 mladoletnih članov, kar je približno petina vsega članstva.
Njihov delež se v zadnjem desetletju vztrajno povečuje. Medtem ko so mladi pred desetimi leti tvorili 15 odstotkov članstva, danes njihov delež znaša že okoli 20 odstotkov.
O tem, zakaj gasilstvo med mladimi ne izgublja privlačnosti, smo se pogovarjali s poveljnikom Gasilske regije Pomurje Matejem Miholičem, predsednikom regijske komisije za mladino Dominikom Bunderlo, predsednico komisije za mladino Gasilske zveze (GZ) Ljutomer Matejo Hunjadi in predsednico komisije za mladino pri GZ Gornja Radgona Moniko Vogrinec.
Potrebno načrtno delo
Podatki o naraščajočem deležu mladih v gasilskih vrstah so spodbudni, a slika po posameznih zvezah in društvih po besedah sogovornikov ni enotna. »Stanje po gasilskih zvezah in društvih v naši regiji je različno.
Nekatera društva imajo gasilsko mladino zelo močno zastopano, drugod se soočajo z upadom,« pravi Matej Miholič. Ključna razlika je v pristopu: tam, kjer društva z mladimi delajo načrtno in vse leto, zanimanje ostaja veliko ali celo narašča.
Razlogi, da otroci in mladostniki vstopijo v gasilske vrste, so po izkušnjah sogovornikov precej podobni po vsej regiji. »Mlade v prvi vrsti v gasilstvo pritegnejo druženje, zanimive aktivnosti in želja pomagati drugim,« pravita Miholič in Bunderla.
Pomembno vlogo igrajo tudi prijatelji in sošolci, ki so že člani prostovoljnih gasilskih društev, pogosto pa gre tudi za družinsko tradicijo – gasilci so bili že stari starši in starši, zdaj pa se istemu društvu pridružijo še otroci. Da po vstopu tudi ostanejo, pa mladi potrebujejo dobro družbo, ekipnega duha, tekmovanja in občutek pripadnosti, pa tudi zavedanje, da si pridobivajo znanja, s katerimi lahko pomagajo drugim.
Kljub spodbudnim trendom pridobivanje mladih ni brez ovir. »Največja izziva sta velika izbira interesnih in obšolskih dejavnosti za mlade, na primer športne in glasbene aktivnosti, ter porast digitalizacije, ki otroke žal vleče k zaslonom namesto v gasilski dom,« opozarja Bunderla.
»Gasilci so zastonj«
Pomembno vlogo pri motiviranju mladih imajo tudi mentorji. »Mentorji so ključni pri razvoju mladih gasilcev. Dober mentor ne uči le veščin, ampak gradi odnose, samozavest, odgovornost in pripadnost,« poudarita Miholič in Bunderla.
Tekmovanja so pomembna motivacija, a po mnenju vseh sogovornikov ne smejo biti edini cilj – potrebne so tudi delavnice, tabori in igre, sicer lahko izgubijo tiste, ki jim je bolj kot tekmovanje pomembno druženje.
Podobno sliko potrjujejo tudi na terenu. Mateja Hunjadi, predsednica Mladinske komisije Gasilske zveze Ljutomer, ki združuje 28 društev, ocenjuje stanje gasilske mladine kot dobro, a hkrati opozarja, da se »delo z mladimi gasilci med društvi močno razlikuje, odvisno od njihovih mentorjev, števila prebivalcev na področju društva, števila otrok in od njihovih staršev«.
Po njenih podatkih je imela zveza v začetku avgusta 2026 skupno 2804 aktivnih članov, med njimi približno 650 mladih.
Hunjadijeva opozarja, da gre za dinamično število, saj mladi ob dopolnitvi starostnih mej prehajajo med kategorijami, kar občasno razbije uspešne ekipe.
Kot največji izziv navaja predvsem iskanje terminov, ko imajo tako mentorji kot tudi mladi hkrati čas za vaje, ter konkurenco dejavnosti. »Za veliko večino teh je treba mesečno plačevati nemalo evrov. Gasilci pa smo 'zastonj'. Tako je žal velikokrat tudi odločitev staršev, da bodo otroci šli na drugo dejavnost, ker so zanjo plačali.«
Podobno stanje – dobro, a neenakomerno – opisuje tudi Monika Vogrinec, predsednica komisije za mladino pri GZ Gornja Radgona. »V društvih, kjer delajo z mladino, deluje veliko aktivne mladine. Vendar je tudi nekaj društev, ki z mladino ne delajo tako aktivno,« pravi.
Priložnost, da se izkažejo
Med motivi za vstop v gasilstvo Vogrinčeva na prvo mesto postavlja prijateljstvo in občutek pripadnosti skupini, »predvsem za tiste, ki morda v šoli ne pridejo do take priložnosti, da se izkažejo«. Poleg tega jih privabijo še zanimive aktivnosti, tekmovanja, delo z gasilsko opremo, tabori in družinska tradicija.
Pri pridobivanju novih članov je po njenih besedah najbolj koristno sodelovanje z vrtci in osnovnimi šolami, dokončno pa je, poudarja, to delo društev. »Na nivoju zveze je mogoče le spodbujati društva, da pridobijo čim več mladine.«
Za prihodnost si v regijski komisiji za mladino želijo predvsem več povezovanja med društvi, dodatne dogodke za mlade, več usposabljanj za mentorje in dodatno podporo tistim društvom, ki že zdaj veliko vlagajo v delo z mladino. »Vizija razvoja mladih gasilcev v Pomurju bi bila, da bi v gasilsko organizacijo uspeli včlaniti in predvsem obdržati čim več mladih,« pravita Miholič in Bunderla.
Po njunem mnenju mora vsako društvo mladim ponuditi veliko več kot le priprave na tekmovanja – gasilstvo mora ostati prostor prijateljstva, prostovoljstva, osebnega razvoja in pridobivanja življenjskih veščin.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
