Zgodovinski dan za Nemčijo? Skrajna desnica lahko prvič pride na oblast
V Saški-Anhalt volivci danes odločajo o novi sestavi deželnega parlamenta. Skrajno desna AfD je v anketah daleč pred CDU, njena zmaga pa bi lahko pomenila zgodovinski preobrat v nemški politiki.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V nemški zvezni deželi Saška-Anhalt danes potekajo deželne volitve, ki jih pozorno spremlja celotna Nemčija. Skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) je namreč tik pred volitvami prepričljivo vodila v javnomnenjskih raziskavah, zato se ji obeta njen doslej največji politični uspeh.
Po zadnjih anketah AfD podpira okoli 40 do 42 odstotkov volivcev, medtem ko je CDU kanclerja Friedricha Merza pri približno 22 do 23 odstotkih. Na tretjem mestu je Levica, ki ji raziskave pripisujejo okoli 11 do 12 odstotkov glasov. V parlament naj bi se uspelo prebiti še SPD in Zelenim, medtem ko sta FDP in Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) okoli oziroma pod petodstotnim pragom.
AfD bi lahko pisala zgodovino
Kot poroča Reuters, ima AfD pod vodstvom 35-letnega Ulricha Siegmunda resnično možnost, da prvič v zgodovini stranke prevzame oblast na ravni ene od nemških zveznih dežel. Če bi stranka osvojila absolutno večino sedežev, ji namreč ne bi bilo treba sklepati koalicije z nobeno od drugih strank.
To bi bil izjemen dosežek za stranko, ustanovljeno leta 2013. AfD je sicer že postala najmočnejša sila na več deželnih volitvah na vzhodu Nemčije, vendar ji doslej ni uspelo oblikovati deželne vlade.
Reuters volitve opisuje kot potencialno zgodovinski trenutek, saj bi bila AfD prva skrajno desna stranka, ki bi po drugi svetovni vojni prevzela oblast v eni od nemških zveznih dežel.
Velik udarec za Merza in CDU
Volitve bodo pomembne tudi za kanclerja Friedricha Merza in njegovo CDU. Krščanski demokrati so v Saški-Anhalt na oblasti že 24 let, vendar se jim zdaj obeta eden najslabših rezultatov v zgodovini dežele.
Po zadnji raziskavi, ki jo je objavila nemška javna televizija ARD, bi CDU dobila približno 22 odstotkov glasov, kar bi pomenilo velik padec v primerjavi z volitvami leta 2021. AfD bi z okoli 42 odstotki svoj takratni rezultat skoraj podvojila.
Tudi ZDF-jeva raziskava kaže podobno sliko. AfD je pri 41 odstotkih, CDU pri 23 odstotkih, Levica pri 11,5, SPD pri 8,5 in Zeleni pri šestih odstotkih. Raziskovalci hkrati ocenjujejo, da je absolutna večina AfD sicer mogoča, vendar manj verjetna.
»Požarni zid« proti AfD
Največje vprašanje po volitvah bo zato, ali bo AfD uspelo oblikovati vlado. Nemške etablirane stranke namreč že leta vztrajajo pri tako imenovanem požarnem zidu oziroma načelu, da z AfD ne bodo sodelovale. Če bo AfD ostala pod pragom absolutne večine, bo morala brez koalicijskega partnerja ostati v opoziciji. Toda tudi oblikovanje vlade brez AfD bi bilo po trenutnih projekcijah zapleteno.
Nemški mediji opozarjajo, da bi CDU za večino lahko potrebovala Levico, čemur pa del volivcev in konservativcev močno nasprotuje. Obenem obstaja možnost, da nekatere manjše stranke sploh ne bodo prestopile petodstotnega praga, s čimer bi se število možnih koalicijskih kombinacij še zmanjšalo.
AfD računa na nezadovoljstvo z Berlinom
Volitve bodo zato tudi neke vrste referendum o razmerah v Nemčiji. AfD je svojo kampanjo gradila predvsem na migracijah, varnosti, gospodarstvu in nezadovoljstvu z zvezno vlado. Stranka skuša uspeh v Saški-Anhalt predstaviti kot začetek širšega političnega preobrata. Njeno vodstvo trdi, da bi bil rezultat dokaz, da volivci želijo spremembo politične smeri Nemčije.
Kancler Merz je pred volitvami opozarjal, da bi morebitna vlada pod vodstvom AfD lahko negativno vplivala tudi na gospodarstvo in zmanjšala zanimanje mednarodnih vlagateljev. Po drugi strani pa CDU vztraja, da z AfD ne bo sodelovala.
Strah med priseljenci in manjšinami
Morebitna zmaga AfD povzroča precejšnjo negotovost tudi med priseljenci in drugimi manjšinskimi skupnostmi v deželi. Britanski Guardian je pred volitvami poročal o strahu med migranti, ki se bojijo za svoj položaj, če bi AfD dobila možnost uveljaviti svoj politični program. Stranka med drugim zagovarja ostrejšo migracijsko politiko in več deportacij.
Saška-Anhalt ima približno 2,1 milijona prebivalcev in je po površini primerljiva s Slovenijo. Za volitve je registriranih približno toliko prebivalcev, da bi bil rezultat lahko pomemben tudi zunaj meja same dežele.
Volišča so danes odprta od 8. do 18. ure. Kmalu po zaprtju bodo objavljene prve projekcije, nato pa bodo sledili delni rezultati.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
