Arhiv Štajerskega Tednika

Seveda pa ga niso cvrli v ničkolikokrat pregretem olju, iz njega niso delali čipsa z rokom trajanja dve leti, kar pomeni, da je v tankih rezinicah več soli in konzervansov kot krompirja. Skratka, le malo zabeljen kuhan, dušen ali tudi pečen krompir je še zmeraj primerno živilo, ki učinkuje v telesu bazično (v nasprotju z žiti, ki ga zakisajo).

V ne tako davnih časih je veljalo, da v krompirju »nekaj je«, to so vedeli tudi šolarji, ki so si povzročili vročino tako, da so pojedli nekaj surovega krompirja – dobili so ravno toliko vročine, da jim ni bilo treba k pouku. Vendar pa so raziskave pokazale, da to ni res in da bi lahko mirno jedli tudi surov krompir, če bi prenesli neprijeten okus. Ljudje v deželah, kjer sodi krompir med osnovno hrano, poznajo kar nekaj načinov, kako se je mogoče s tem okusnim gomoljem tudi zdraviti. Recimo prehlad, še posebej nahod in bronhitis – skuhaš krompir z lupino vred, pol vode odliješ, se nagneš nad posodo z brisačo čez glavo in vdihavaš hlape vsaj deset minut. Potem se je treba skrbno obrisati – med to seanso se seveda spotimo –, si oviti glavo s suho brisačo in se spraviti v posteljo. Dihalne poti se odprejo, kašelj se vsaj malo umiri, tudi glavobol, ki spremlja prehlad in gripo, poneha. Krompir potem seveda vržemo v smeti.

Preberite več v Štajerskem Tedniku