Ocvrti krompir postaja kralj ulične prehrane tudi pri nas
Se vam kdaj zahoče hrustljavo ocvrtega krompirja z nežno sredico in različnimi sočnimi dodatki, ki vam ga v škrniclju postrežejo na ulici? V Ljubljani je velik hit!
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Redkokatera jed se lahko po legendarnosti in razširjenosti po vsem našem planetu kosa s pomfritom. Medtem ko velja pica za nesporno najbolj razširjeno in globalno priljubljeno jed, po nekaterih statistikah Zemljani količinsko zaužijemo več pomfrita.
Morda se z nostalgijo spominjate časov, ko so po mestnih ulicah in trgih obratovali kioski, največkrat legendarni Mächtigovi K67, iz katerih je dišalo po ocvrtem krompirju, ki je veljal za zlati standard cenovno dostopne ulične prehrane. Manjša porcija za hitri prigrizek, večja že kot skoraj samostojni obrok … Po njem so posebno radi posegali dijaki, študentje, popotniki in nočni ptiči, saj so kioski, zlasti tisti v bližini kolodvorov, pogosto obratovali 24 ur na dan.
Starejše generacije se še danes spominjajo okusa ter točnih lokacij kioskov in lokalov, denimo ljubljanskega Daj-dama, kjer se je za prgišče dinarjev dobilo papirnati škrnicelj te univerzalne dobrote zahodnega sveta, ki sta jo je v zadnjih desetletjih nekoliko zasenčila vzhodnjaška burek in kebab.
Spor o njegovi domovini
Za domovino pomfrita velja Belgija, čeprav njegov izvor ni povsem razjasnjen. Ena od zgodb o njegovem nastanku pravi, da so ga začeli pripravljati v francosko govorečem Namurju pozimi leta 1680, ko je reka Maas zamrznila, zato domačini niso mogli loviti rib, ki so jih običajno cvrli kot del vsakodnevne prehrane. Namesto rib naj bi v ponev dali na koščke narezan krompir ali podoben gomolj, morda topinambur, saj v tistih časih krompir tam še ni bil ravno razširjen.
Po eni od razlag naj bi ocvrt krompir prvi pripravljali v Parizu v 18. stoletju, kjer naj bi ga prodajali na znamenitem Novem mostu. A pravega izvora pomfrita zaradi pomanjkanja dokazov danes ni mogoče zanesljivo potrditi.
Prepričan, da je tako imenovani francoski krompirček v resnici belgijski, je tudi poznavalec Albert Verdeyen, kuhar in soavtor knjige Carrément Frites (2012), posvečene zgodovini pomfrita. Po njegovi razlagi so mu pridevnik francoski nadeli šele ameriški vojaki, ki so leta 1918 službovali v francosko govorečem delu Belgije. A nekateri zgodovinarji to razlago oporekajo.
Zaščitena bogata tradicija
Kakor koli že, v Belgiji je tradicija ocvrtega krompirja bistveno močnejša kot v Franciji. Za pripravo največkrat uporabijo staro nizozemsko sorto bintje. Narežejo ga na največ centimeter debele paličice in dvakrat ocvrejo – tradicionalno v staljenem govejem loju, ne v olju. Nato ga osoljenega postrežejo kot samostojno jed v papirnatem kornetu, največkrat z dodatkom majoneze ali drugih omak. Podobno je tudi na Nizozemskem.
V Franciji je pomfrit predvsem priloga mesnim jedem, tudi tatarskemu bifteku, Britanci pa ga tradicionalno postrežejo z ocvrto ribo. V Kanadi ga pod imenom poutine radi kombinirajo s sirom in omako. V ZDA, kjer pojedo ogromne količine pomfrita (povprečno 13 kilogramov na osebo na leto), ga začinijo predvsem s kečapom.
Belgijci pomfrit pogosto uživajo kot samostojno jed, tradicionalno stojnico s pomfritom pa imenujejo fritkot. Pri tem gre za enega od stebrov belgijske kulinarične dediščine; kultura uživanja ocvrtega krompirja je od leta 2017 uradno priznana kot del njihove nesnovne kulturne dediščine.
Zakaj je belgijski pomfrit tako poseben
Skrivnost pravega belgijskega ocvrtega krompirja je, da ni nikoli zamrznjen. Pripravljajo ga iz sveže narezanega krompirja, ključ do popolnosti pa je dvojno cvrtje. Prvič se krompirček cvre na nižji temperaturi, da se zmehča, drugič pa se na hitro zvesto zapeče na višji temperaturi, da postane zunaj hrustljav, znotraj pa puhast.
Tradicionalno se ga postreže v škrniclju skupaj z različnimi omakami in prilogami. Njihov seznam je lahko zelo dolg. Edinstveno izkušnjo pravega belgijskega ocvrtega krompirja lahko doživimo na Bavarskem dvoru v Ljubljani, kjer je pred kratkim odprl vrata lokal Messy Fries.
Obujena tradicija na Bavarskem dvoru
Pred kratkim smo ta ljubljanski fritkot obiskali, pokusili njihovo specialiteto ter poklepetali z vodjo lokala, ki nam je že uvodoma pojasnil, da so posebno skrb posvetili izbiri prave sorte krompirja.
»Uporabljamo posebno nizozemsko sorto krompirja, ki jo za nas prideluje kmet iz Slovenije. Ampak porabimo ga toliko, da njegova zaloga ne bo zadostovala, zato smo se dogovorili s še enim slovenskim pridelovalcem.«
Preden so prišli do želenega rezultata, so veliko poskušali z različnimi sortami, pojasnjuje: »Najprej z nizozemsko sorto colombo, ki se ni obnesla. Zato smo iskali naprej in prišli do določene sorte, prav tako nizozemske, ki je idealna za naš ocvrt krompirček, da je zunaj neverjetno hrustljav, znotraj pa mehak in puhast kot kakšen pire.«
Skrivnost je v načinu priprave
Nič manj pa ni pomembna tehnika priprave. Lahko ugibamo, da devetindevetdeset odstotkov lokalov uporablja zamrznjen krompirček. V Messy Fries pa po belgijskih smernicah namesto zamrznjenega uporabljajo izključno svež krompir, ki ga sami narežejo, pripravijo in ocvrejo po čisto posebni metodi.
»Pomembno je, da potem, ko ga narežemo, dovolj dolgo stoji v vodi, da se izloči odvečen škrob. To poskrbi za optimalno notranjost in hrustljavo zunanjost. Seveda šele potem, ko ga pravilno ocvremo, in to kar dvakrat. Prvo cvrtje poteka pri nižji temperaturi nekoliko dalj časa, da se v bistvu pokuha notranjost,« nekatere skrivnosti, a še daleč ne vseh, razkrije vodja lokala Messy Fries.
»Nato ga dobro odcedimo in malo ohladimo, potem pa ga ocvremo še drugič, pri točno določeni višji temperaturi in bolj na hitro, da dobi res tisto pravo hrustljavo skorjico. Nato ga odcedimo, posolimo in pripravljen je za postrežbo z različnimi dodatki, ki si jih lahko gost izbere sam ali pa se odloči za katero od premišljenih kombinacij, ki jih imamo v ponudbi.«
Bogata ponudba za vsak okus
V Messy Fries lahko v prvi fazi izbirate med tremi vrstami sira: parmezanom, čedarjem in vegansko različico. Nato sledi cela vrsta omak, deset bolj ali manj standardnih ter pet posebno skrbno izbranih za največje sladokusce, denimo s tartufi, z baziliko, joppie … Dosti je tudi veganskih. Na vse to se prileže še posip; izbirati je mogoče med sedmimi vrstami, od čebule prek drobnjaka in pekočih paprik do popečene slanine.
Ocvrt krompir je za avtentično izkušnjo z vsemi možnimi dodatki na voljo v treh velikostih porcije (srednja, velika in XXL), precej posrečene so tudi že premišljene kombinacije. Na voljo jih je šest, med najbolj priljubljenimi je velika porcija s parmezanom, tartufno majonezo in drobnjakom, ki velja zmernih 6,90 evra. Za enako ceno je na voljo velika hišna kombinacija s čedarjem, kečapom, majonezo, hrustljavo čebulo, slanino in dimljeno papriko.
Tudi orjaška porcija za velike jedce
Posebnost v ponudbi je orjaška kombinacija XXL s parmezanom, tartufno majonezo in drobnjakom. Poudariti velja, da gre za res obilno porcijo z dobrim kilogramom krompirčka, ki za razmeroma zmernih 19,90 evra zlahka nasiti dva jedca. Obnese se tudi denimo kot romantična večerja za lačen zaljubljeni par, saj Messy Fries vsak dan cvre do 22. ure, ob petkih in sobotah pa do 23. ure.
Osnovno merico krompirčka (srednja velikost) lahko dobite za 3,90 evra, v to ceno pa sta že vključena eden od treh ribanih sirov in eden od posipov po izbiri. Velika merica z enakimi dodatki velja 4,90 evra, orjaška kilogramska, ki jo v samotnem aranžmaju zmorejo le največji jedci, pa 16,90 evra. In ob tem še zlahka rečejo, da imajo v življenju zares velik krompir.
Kot kaže, se ocvrti krompir po desetletjih prevlade vzhodnjaških okusov torej vrača na mestne ulice, in to v svoji najboljši, najbolj izvirni in najbogatejši različici doslej.
Vsebino omogoča Messy Fries.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
