Evropska komisija Trumpu dala zaveze, ki jih sploh ne more izpolniti?
V dnevih pred zloglasnim 7. avgustom, ko bodo udarile nove carine, ZDA in Evropska unija nimata nič več od ameriškega izvršnega ukaza in okvirnega dogovora, v katerem še vedno ostaja več nejasnosti.
Ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, ki je pred tremi meseci napovedal, da bo v 90 dneh sklenil 90 sporazumov, se je mudilo, da bi pred 1. avgustom svoji uspehov lačni volilni bazi pokazal vsaj nekaj rezultatov svoje kaotične trgovinske politike. V tem duhu so v zadnjih tednih potekala trgovinska pogajanja z več državami, ki na svetu predstavljajo vsaj nekoliko močnejšo gospodarsko silo. V prvi vrsti seveda z Evropsko unijo. Trumpu je namreč namesto 90 sporazumov uspelo skleniti le nekaj okvirnih dogovorov in poldogovorov, ki jih je mogoče prešteti na prste dve rok. Zaradi slednjega je bilo tudi toliko bolj pomembno, da je med njimi tudi okvirni dogovor z EU, ki ga je lahko na domačih tleh predstavil kot veliko zmago. V resnici glavnina pogajanj med ZDA in EU glede prihodnje carinske ureditve še poteka. Postopek bo dolgotrajen, dogovor pa utegne v prihodnosti doživeti številne spremembe.
V primeru EU ni podpisanega še nič konkretnega
Nova ameriška carinska politika naj bi v veljavo stopila 7. avgusta. Ker si je Trump na področju carin v zadnje pol leta že večkrat premislil, bo celoten razplet znan šele čez nekaj dni, a je ameriški trgovinski predstavnik Jamieson Greer v nedeljo že poudaril, da gre tokrat zares, da bodo te carine po vsej verjetnosti ostale v veljavi in kot del nadaljnjih pogajanj tudi ne bodo znižane. V Evropski komisiji so v zadnjih dnevih že večkrat poudarili, da do nadaljnjega delujejo ob predpostavki oziroma pričakovanju, da bodo od 7. avgusta za večino blaga iz EU veljale 15-odstotne carine, čeprav obe državi še vedno nista pripravili in podpisali ključnega dokumenta, v katerem bi bil natančno pojasnjen prihodnji carinski režim.
Vse, kar trenutno obstaja, je izvršni ukaz, ki ga je v četrtek podpisal Trump in v skladu s katerim bodo za 68 držav in EU od 7. avgusta veljale višje carine od 10-odstotnih osnovnih carin, kot jih je že pred časom uvedel za ves svet. Tiskovni predstavnik Komisije Olof Gill je pretekli četrtek potrdil, da ZDA in EU še vedno usklajujeta skupno izjavo, ki bo nadgradila trgovinski dogovor, a tudi ta izjava ne bo pravno zavezujoča.
Predvidene carine
Kar zadeva okvirni dogovor z EU, bodo carine predvidoma veljale za približno dve tretjini proizvodov, ki jih EU izvaža v ZDA, v skupni vrednosti približno 380 milijard evrov. Dogovor vključuje tudi uvedbo ničelne carinske stopnje na medsebojno trgovanje z nekaterimi strateškimi proizvodi, kot so letala in letalski deli, določene kemikalije, določena generična zdravila, kritične surovine, oprema za izdelavo polprevodnikov in nekateri kmetijski proizvodi, a brez »občutljivih« proizvodov, kot so govedina, riž, etanol, sladkor in perutnina. Na ta seznam z ničelno carinsko stopnjo bi lahko v prihodnosti dodali še kak proizvod.
Avtomobili in alkohol
Kot smo že poročali, bo za večino blaga iz EU veljala 15-odstotna carinska stopnja, vključno z avtomobili in avtomobilskimi deli, kar so pozdravili v Nemčiji, saj je v tem primeru v zadnjih mesecih veljala kar 27,5-odstotna carinska stopnja. Evropska unija naj bi v zameno carinsko stopnjo za ameriške avtomobile z 10 odstotkov znižala na 2,5 odstotka.
Precej manj veselja je v Franciji, saj se kot kaže evropsko vino vsaj na začetku ne bo izognilo ameriškim carinam. Enako velja za žganje, kar jezi predvsem Irce. Pogajanja glede alkoholnih pijač se sicer nadaljujejo, zato ni izključeno, da bi v prihodnosti med izjeme z ničelno carinsko stopnjo uvrstili tudi vino in žganje. Po navedbah evropskih uradnikov je temu trenutno precej bližje žganje kot vino.
Jeklu in aluminiju se je pridružil baker
V primeru evropskega jekla in aluminija v veljavi ostajajo 50-odstotne carine, obema surovinama pa se je pridružil še baker. A te carinske stopnje predvidoma ne bodo ostale v veljavi dolgoročno, saj se ZDA in EU še vedno pogajata o sistemu kvot, ki bodo vezane na količino trgovanja v preteklosti. Podrobnosti še niso izklesali.
Farmacevtski izdelki in polprevodniki?
V Beli hiši so glede farmacevtskih izdelkov in mikročipov, s tem pa tudi polprevodnikov, napovedali uvedbo 15-odstotne carinske stopnje. A Evropska komisija v tem primeru govori drugače. Kot sami razumejo okvirni dogovor, bo ta carinska stopnja v veljavo stopila šele, ko bodo ZDA zaključile preiskavo v skladu s členom 232. zakona o širitvi trgovine. To bi se sicer lahko zgodilo v nekaj tednih. Gre sicer za preiskavo, ki se je začela aprila letos ter v okviru katere želijo ugotoviti, kakšna je ameriška odvisnost od tuje proizvodnje zdravil in čipov oziroma ali uvoz slednjih ogroža njihovo nacionalno varnost. V Evropski komisiji trdijo, da bo po zaključku te preiskave carinska stopnja največ 15-odstotna, a bi lahko bila tudi nižja.
Precej več vprašanj pri evropskih »obljubah«
Medtem veliko pomislekov vzbujajo zaveze, ki jih je EU v skladu z dogovorom dala Američanom. EU naj bi se namreč zavezala, da bo v naslednjih treh letih od ZDA kupila za 750 milijard dolarjev energentov. Kot smo že poročali, gre za plin, nafto in jedrsko gorivo, torej energente, ki naj bi nadomestili uvoz iz Rusije. A se poraja vprašanje, ali ta zaveza sploh ima kakšno težo, saj energentov ne kupujejo Komisija in njene institucije, temveč jih kupujejo zasebna podjetja. Kot je poročala tiskovna agencija Reuters, naj bi šlo za izračun, ki temelji na oceni, koliko energentov bi v skladu z načrti v EU v prihodnjih treh letih kupili od Rusije. V dogovor naj bi bile vključeni tudi državni nakupi ameriške jedrske tehnologije. Strokovnjaki dvomijo, da je za zaveza sploh uresničljiva, saj bi moral Bruselj glede na visoko številko preusmeriti tudi del uvoza zemeljskega plina iz Norveške, Alžirije in Azerbajdžana, a za kaj takega nima nobenega vzvoda. Gre bržkone za prazno črko na papirju, s katerim bo lahko na domačih tleh pred svojimi podporniki mahal Trump.
Evropska unija naj bi se zavezala tudi, da bo ob energentih kupila za 40 milijard evrov ameriških naprednih čipov, ki se uporabljajo na področju umetne inteligence.
Še en kamen spotike je zaveza, da bodo evropska podjetja v ZDA vložila dodatnih 600 milijard dolarjev, saj tudi v tem primeru ne obstaja noben javni organ, ki bi to nadziral. Trump je sicer dejal, da naj bi investicije vključevale tudi nakup ameriškega orožja. V Komisiji so ob tem navedli, da so imeli podrobne razprave z različnimi gospodarskimi oziroma poslovnimi združenji in podjetji, da so lahko ocenili njihove naložbene namere in strategije. »V bistvu smo združili, kar vemo o naložbenih namerah zasebnih podjetij. V skupni izjavi bo to pojasnjeno, da je to namera. Tako to ni nekaj, kar lahko EU kot javni organ jamči,« je po poročanju portala Euronews prejšnji teden zadevo pojasnil eden od uradnikov EU.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
