B. B.

##IMAGE-3632562##

V ponedeljek so po vsej Sloveniji uvedli eRecept, ki papirnate recepte nadomešča z elektronskimi. Med drugim bolnikom z obnovljivimi recepti ne bo več treba hoditi po zdravila ves čas v isto lekarno. Lahko jih bodo naročili po telefonu in dvignili v katerikoli lekarni. Zdravila bo možno predpisati na daljavo, torej brez obiska ambulante, bolnik pa bo prek portala zVem, ki bo zaživel z novim letom, imel pregled nad recepti.

O novostih smo za septembrsko Živo, prilogo Dolenjskega lista, povprašali Katarino Kralj, vodjo sektorja za eZdravje. V celoti ga objavljamo spodaj:

Papirnati recepti in napotnice bodo kmalu preteklost (Dolenjski list, Živa; 24.9.2015)

Projekta eRecept in eNapotnica sta le dva iz sklopa progama eZdravje, ki ga na ministrstvu za zdravje pripravljajo že osem let. Tu so še centralni register podatkov o pacientih, TeleKap, eTriaža in še vrsta drugih. Od lanskega marca sektor eZdravja vodi Katarina Kralj, po rodu Novomeščanka, ki ji bo, kot kaže, uspelo nekaj, kar ni številnim njenim predhodnikom – izpeljati projekt do konca.

Kaj prinaša eZdravje?

Predvsem večjo kakovost obravnav in več varnosti za paciente. Zdravnik bo imel odslej v elektronski obliki na voljo več informacij o pacientih in tudi ne bomo več poštarji med enim in drugim zdravnikom. Dokumenti, kot so odpustna pisma in izvidi specialističnih pregledov, bodo hranjeni v centralnem registru, tako da bodo informacije mnogo bolj zanesljive kot sedaj, ko pacienti marsikaj povemo le približno točno ali celo narobe.

Nekateri projekti, npr. TeleKap, že delujejo. Kakšne so izkušnje?

TeleKap je sistem, s katerim tudi iz bolj oddaljenih splošnih bolnišnic zagotavljamo tako kakovost zdravljenja možganske kapi kot npr. v kliničnem centru. Dogajalo se je, da je oseba s kapjo najprej prišla na urgenco ali v službo nujne medicinske pomoči, potem je tam čakala na vrsto, in šele če je kdo posumil, da je kandidat za brizganje trombolitika, so jo prepeljali na nevrološko kliniko v Ljubljani. V praksi je to pomenilo, da se je zamudilo časovno okno, štiri ure in pol po kapi, ko je vbrizganje trombolitika še smiselno. Zdaj imajo splošne bolnišnice videopovezavo z nevrološko kliniko, kamor se pošiljajo tudi slikovni material in podatki o pacientu. Nevrolog v Ljubljani lahko pacienta pregleda tudi na daljavo, usmerja kamero, pogleda zenice in na koncu svetuje, ali naj vbrizgajo trombolitik ali ne.

Projekt, ki ga bomo najprej opazili vsi pacienti, bo eRecept. Kaj prinaša?

S 1. oktobrom se bo začelo enomesečno obdobje vzporednega predpisovanja zdravil. Zdravnik bo poleg papirnatega obrazca napisal še elektronskega in v lekarno bomo šli po zdravilo le s kartico zdravstvenega zavarovanja. Obnovljiv recept bomo lahko tako uveljavljali v več lekarnah in ne le v eni kot doslej, sistem pa ponuja tudi možnost, da zdravnik v primeru, ko gre za bolnika, ki ves čas dobiva ista zdravila, recept predpiše celo v njegovi odsotnosti.

Zelo pomembna novost je tudi ta, da eRecept zdravniku nudi orodja za preverjanje kontraindikacij in součinkovanja med zdravili. Ko bo zdravila predpisal, bo sistem v mednarodni bazi avtomatsko preveril, ali so zdravila med seboj združljiva. Če lahko pride do problematičnih reakcij, dobi zdravnik opozorilo in pojasnilo. Sistem preverja tudi primernost zdravil za določene starostne skupine ter primernost za nosečnice in doječe matere. Če je pacient športnik, bo zdravnik dobil tudi opozorila o zdravilih, ki bi lahko vplivala na rezultat doping kontrole.

Zdravnik bo v sistemu videl tudi ostala predpisana zdravila. Ste imeli zaradi dostopa do takih osebnih podatkov težave?

Da. Zaradi negativnega mnenja informacijskega pooblaščenca smo za eno leto zamaknili začetek uporabe eRecepta. Letos je bil sprejet zakon, velja od 1. julija, ki nam je dal zakonske podlage za zagon projekta.

Pa lahko pacient zahteva umik določenih podatkov?

V eReceptu ne. Lahko pa zahteva umik povzetka podatkov v centralnem registru podatkov o pacientu, kjer je sicer tudi vsa zdravstvena dokumentacija, za katero je predpisano, da se izmenjuje – konkretno odpustna pisma in ambulantni izvidi.

Kdo lahko dostopa do podatkov? Zdravniki ali tudi medicinske sestre?

Medicinske sestre nimajo pravice do vpogleda.

Pravice ali možnosti?

Pravice. Če jim zdravnik da svojo kartico, je on tisti, ki je predal pooblastilo za vpogled. Omogoča pa sistem sledenje vsem vpogledom, tako v eRecept kot v centralni register podatkov.

Kako bo potekalo uvajanje eRecepta?

Začeli bomo 1. oktobra v Murski Soboti. Prvi dan se bodo vklopile lekarne, drugi ali tretji dan pa še vsi izvajalci. Nato bo sledila nova regija, končalo se bo z Ljubljano. V začetku novembra se bo obdobje vzporednega predpisovanja, ko bomo še vedno dobili tudi papirnat recept, končalo. Od takrat naprej bo šlo le še elektronsko. No, za nujne primere in obiske na domu bodo papirnati obrazci ostali. Prav tako za primere izpada elektrike ali mrka informacijskega omrežja.

Temu bo sledilo eNaročanje.

Tako je. Pilotni projekt je od lanskega oktobra uspešno tekel v Novem mestu, kjer je tako naročanje potekalo med zdravstvenim domom in bolnišnico. Sistem bo omogočil naročanje k vsem izvajalcem sekundarnih zdravstvenih storitev na enem mestu. Na specialistični pregled nas bosta lahko naročila osebni zdravnik, medicinska sestra ali pa bo to pacient naredil sam. Na voljo bo imel spletno stran, kjer bo lahko izbral izvajalca, ambulanto in termin pregleda. Na voljo bo imel tudi vse podatke o čakalnih vrstah in morda se bo kdo peljal celo na drugi konec Slovenije, če bo ugotovil, da bo tam en mesec prej na vrsti.

Do 1. novembra naj bi vsi izvajalci na sekundarni ravni uredili svoje podatke o čakalnih vrstah in jih povezali z novim enotnim šifrantom o vrstah zdravstvenih storitev, od 1. januarja prihodnje leto pa bodo morali vsi izvajalci na primarni ravni začeti izdajati elektronske napotnice.

Kdaj bo zaživel centralni register?

Centralni register o pacientih se že polni z dokumenti, trenutno z odpustnimi pismi, a še ne od vseh izvajalcev. Od oktobra dalje morajo to začeti početi vsi, sprva večji nato še manjši izvajalci. Želimo, da odpustno pismo, takoj ko nastane, pride tudi v centralni register, da ga lahko osebni zdravnik vidi takoj. V praksi je bilo doslej tako, da je ta dokument prišel do zdravnika šele, ko ga je tja prinesel pacient, se pravi, da morda tudi nikoli.

Se bo ta register polnil tudi s podatki z obiskov pri osebnem zdravniku?

Na primerni ravni bo nastal le t. i. povzetek, v katerem so podatki o pacientu, kot so krvna skupina, alergije, kronične bolezni, cepljenja, implantati. Začasno se hranijo tudi podatki o nosečnosti in medicinskih pripomočkih, pa izjave pacienta o tem, katere oskrbe ne dovoli, komu dovoli vpogled v svojo dokumentacijo in podobno. Povzetke bodo začeli v register vnašati s 1. januarjem 2016.

Kateri so še drugi sklopi projekta eZdravje?

Npr. teleradiologija. Tu gre za izmenjavo slikovnega gradiva, se pravi rentgenskih, CT in drugih slik. To je pomembno predvsem takrat, ko pacienta prevažajo z ene lokacije na drugo, npr. ko po prometni nesreči v Novem mestu poškodovanca prepeljejo v UKC. Zdaj bo lahko UKC slike dobil še pred prihodom pacienta v Ljubljano in se bo nanj tudi lažje pripravil. Zdaj je CD s slikami potoval skupaj s pacientom in včasih so nastale tudi težave z odpiranjem gradiva, tako da so morali potem slikanje opraviti še enkrat, kar je seveda za pacienta najslabša možnost. Teleradiologija tudi omogoča, da se bolnišnica, ki nima svojega radiologa, dogovori z neko drugo, da za njo opravlja preiskave in nato prek portala deli te slike. Sistem je že na voljo, uporabljajo pa ga bolnišnice, ki imajo sistem za obdelavo slikovnega gradiva. V načrtu je še integracija, da bo čim manj dela s pošiljanjem slik na ta portal.

Poteka že tudi eKomunikacija. Gre za izmenjavo podatkov med urgenco in policijsko upravo v primerih ponesrečencev v prometnih nesrečah ali v primerih nasilja. V teh primerih so policisti doslej sami preverjali, v katero urgenco je bil pacient pripeljan, zdaj se, ko pacient pride v službo nujne medicinske pomoči, podatek, da je šlo za nesrečo ali nasilje, avtomatsko posreduje policiji.

Ali načrtujete tudi elektronski sistem naročanja na primarno raven?

To ni del tega projekta, razmišljamo pa tudi o tem. Je pa res, da želijo zdravniki pri naročanju vedno opraviti triažo. No, pripravljen je tudi sistem eTriaža za službe nujne medicinske pomoči. Tam vnesejo podatke o pacientu in ta potem po manchesterskem triažnem algoritmu dobi barvo, ki določa, kdaj ga je treba sprejeti. Rešitev omogoča, da se ta barva projicira na zaslone v čakalnicah in pacient točno ve, koliko jih je pred njim, in potem ni več slabe volje, ko vidimo osebo, ki je v čakalnico prišla za nami, zdravnik pa jo je sprejel prej. Ponekod to že uporabljajo.

Kako se na novosti odzivajo zdravstveni delavci?

Na primarni ravni bo na začetku malo več dela, a ko bodo podatki v računalniku, bo vse skupaj teklo hitreje. Zdravnikom se zdi nerodno, da morajo tipkati PIN na profesionalno kartico ZZZS. Zdaj se podpišejo in je to hitreje, a vsak elektronski podpis potrebuje elemente zaščite.

Kako je poskrbljeno za varnost celotnega sistema? V njem bo navsezadnje ogromno izredno občutljivih podatkov.

Varnostni pregled smo dobro prestali, najeli smo tudi podjetje, ki nam je poskušalo vdreti v sistem. Vsi varnostni in nadzorni mehanizmi so upoštevani, tudi sistemski administrator ne more videti vsebine. Za vsak dostop se je treba prijaviti in natančno vemo, kdo je dostopal do podatkov. Vse je zaščiteno s certifikati, le za eNaročanje, kjer želimo spodbuditi čim večjo uporabo, bo dovolj že številka e-napotnice in številka ZZZS.

Kako bomo pacienti dostopali do lastnih podatkov?

Na portalu zVem, v katerega se bomo prijavili z digitalnim potrdilom, bomo lahko dostopali do podatkov o vseh predpisanih in izdanih zdravilih, vključno z revizijsko sledjo, kjer bomo videli, kdo vse je dostopal do naših podatkov. Videli bomo svoje napotnice in se naročali na preglede, na voljo bodo podatki iz centralnega registra podatkov o pacientih, podali bomo lahko izjavo, komu omogočamo vpoglede, itd.

Kdaj bo projekt končan?

Evropska sredstva se iztekajo letos. Do takrat bomo uvedli eRecept in eNaročanje. Zakon predvideva obvezno uporabo in na Hrvaškem so 80 do 90-odst. uporabo dosegli že zelo kmalu, a pri njih je ta projekt vodila zdravstvena zavarovalnica, ki je zdravnikom, ki tega niso počeli, zmanjšala plačo. Mi tega ne bomo počeli, jih bomo pa spodbujali k rabi teh sistemov.

Koliko je projekt stal?

Evropskih sredstev je bilo odobrenih 22 milijonov, pri čemer je 15 odst. prispevala država, štiri milijone pa je šlo še dodatno iz državnega proračuna. Računam, da bomo evropska sredstva uspešno počrpali.

Projekt sicer traja že od leta 2008, vi pa ga vodite od lanskega marca. Zakaj vse skupaj traja tako dolgo?

Projekt smo v zadnjih dveh letih pospešili. V vseh teh letih se je zamenjalo veliko vodij in tudi veliko ministrov. Vsak ga je prikrojil malo po svoje. Ne bi iskala krivcev za nazaj, upam, da bo projekt čim bolje stekel.

Pred časom so bile zaradi sumov nepravilnosti podane celo kazenske ovadbe.

Da, proti neznanim osebam, a kolikor vem, so bile ovržene.