Številni Slovenci imajo na roki to brazgotino: veste, od kod je?
Imate na nadlakti majhno okroglo brazgotino? Mnogi jo pripisujejo cepljenju proti črnim kozam, vendar je pri Slovencih možna še ena zelo pogosta razlaga.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Majhna okrogla brazgotina na nadlakti je za številne ljudi nekaj, čemur niso nikoli posvečali posebne pozornosti. Tam je že od otroštva in marsikdo je prepričan, da je ostala po cepljenju proti črnim kozam. Toda pri Slovencih obstaja še ena zelo verjetna razlaga – cepljenje proti tuberkulozi oziroma BCG.
Obe cepljenji sta namreč lahko pustili značilno brazgotino. Katero imate vi, je zato odvisno predvsem od tega, kdaj in s katerim cepivom ste bili cepljeni.
Pri mnogih Slovencih je brazgotino pustilo cepljenje proti tuberkulozi
Če ste odraščali v Sloveniji oziroma nekdanji Jugoslaviji, je treba najprej pomisliti na BCG-cepljenje proti tuberkulozi. V Sloveniji je bilo namreč do leta 2005 cepljenje proti tuberkulozi obvezno za vse novorojenčke. Danes se BCG uporablja predvsem pri otrocih z večjim tveganjem za tuberkulozo.
Kako pomembna je bila nekoč brazgotina, razkrivajo tudi stari slovenski programi cepljenja.
Program imunoprofilakse za leto 1995 je določal, da se novorojenčke praviloma cepi že v porodnišnici. Kot dokaz, da je bilo cepljenje opravljeno, je bila navedena prav brazgotina na mestu aplikacije cepiva, ki so jo pregledovali od tri do šest mesecev po cepljenju. Če brazgotine ni bilo oziroma je bila manjša od treh milimetrov, je program predvideval ponovno cepljenje.
Podobna določila najdemo že v slovenskem programu cepljenja za leto 1993.
Zakaj BCG sploh pusti brazgotino?
BCG se razlikuje od številnih cepiv, ki jih danes dobimo z injekcijo v mišico. Cepivo proti tuberkulozi se daje intradermalno, torej v kožo. To izrecno določajo tudi navodila NIJZ za cepljenje proti tuberkulozi.
Na mestu cepljenja se lahko po nekaj tednih razvije lokalno vnetje. Nastane lahko gnojni mehurček, iz katerega se razvije majhna razjeda. Ta se praviloma sama zaceli, za njo pa lahko ostane značilna svetlejša brazgotina. Prav zato imajo številni ljudje na nadlakti majhen okrogel ali nekoliko nepravilen »pečat«, ki jih spremlja že od otroštva.
Kaj pa brazgotina po cepljenju proti črnim kozam?
Tudi cepivo proti črnim kozam je lahko pustilo zelo značilno brazgotino, vendar je bil način cepljenja drugačen. Pri klasičnem cepljenju proti črnim kozam cepiva niso vbrizgali globoko v mišico.
Uporabljali so posebno dvokrako iglo, s katero so kožo na majhnem območju večkrat hitro prebodli. Na mestu cepljenja se je nato razvila lokalna reakcija z mehurčkom oziroma pustulo in krasto. Po zacelitvi je lahko ostala značilna vdolbena brazgotina.
Črne koze so bile nekoč ena najnevarnejših nalezljivih bolezni. Zaradi množičnega cepljenja jih je človeštvu uspelo izkoreniniti. Zadnji primer naravne okužbe je bil zabeležen leta 1977, Svetovna zdravstvena organizacija pa je leta 1980 uradno razglasila, da so črne koze izkoreninjene. Tudi slovenski vladni viri poudarjajo, da je bolezen izginila prav po zaslugi globalne kampanje cepljenja.
Črne koze so del slovenske zdravstvene zgodovine že stoletja
Zanimivo je, da ima preprečevanje črnih koz na Slovenskem zelo dolgo zgodovino. Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU opisuje, da so zdravniki in ranocelniki Anton Muznik, Anton Makovic in Vincenc Kern že v 18. stoletju na območju današnje Slovenije izvajali variolizacijo, predhodnico poznejšega cepljenja proti črnim kozam.
Variolizacija je bila precej drugačna in nevarnejša od poznejšega cepljenja. Konec 18. stoletja jo je začela nadomeščati varnejša vakcinacija, ki je temeljila na odkritjih angleškega zdravnika Edwarda Jennerja.
Črne koze so tako postale prva in za zdaj edina človeška nalezljiva bolezen, ki jo je človeštvu uspelo povsem izkoreniniti. Slovenski pediater in infektolog doc. dr. Marko Pokorn je že pred leti poudaril, da so prav črne koze primer bolezni, pri kateri je bilo zaradi uspešnega izkoreninjenja mogoče s cepljenjem prenehati.
Kako torej veste, od katerega cepiva je vaša brazgotina?
Samo po videzu brazgotine tega ni vedno mogoče zanesljivo ugotoviti. Tako cepljenje proti črnim kozam kot BCG-cepljenje proti tuberkulozi sta lahko pustili trajno okroglo brazgotino na nadlakti.
Pri Slovencih je pomemben podatek predvsem leto rojstva in zgodovina cepljenj. Ker je bilo BCG-cepljenje novorojenčkov pri nas desetletja rutinsko in je bilo do leta 2005 obvezno za vse novorojenčke, je lahko prav to izvor brazgotine, ki jo danes opazite na roki.
Zanimivo je tudi, da je slovenska zakonodaja v devetdesetih letih brazgotino po BCG obravnavala kot dejanski dokaz uspešno opravljenega cepljenja. Majhna brazgotina, ki je danes morda niti ne opazimo več, je tako lahko svojevrsten zapis zdravstvene zgodovine na naši koži.
