Debelost ni način življenja, sodobna medicina jo že dojema kot bolezen
Debelost ni stvar osebne izbire ali lenobe, temveč je lahko kompleksna bolezen z močnim genetskim ozadjem, so poudarili na panelni razpravi Fenomen debelosti v Mariboru.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na dogodku Dan zame 2026 na Mariborskem gradu, sta med drugimi antropologinja Živa Gornik in specialistka interne medicine Jana Makuc osvetlili resničnost življenja s prekomerno telesno težo. Debelost ni zgolj posledica napačnega življenjskega sloga posameznika.
Debeli ljudje so odrinjeni na rob družbe in razvrednoteni
Ljudje z debelostjo so v družbi pogosto odrinjeni na rob in obravnavani neenakopravno zaradi splošnega pomanjkanja empatije. "Človek ostane na robu. Neviden si, si tam v prostoru, ampak te ne rabijo upoštevati, ker nisi del družbe," je opozorila Gornik.
Fizična velikost s seboj prinaša tudi zmotno prepričanje okolice, da so osebe z debelostjo manj občutljive na grob fizični stik. Gornikova je pogosto doživela, da je na avtobusu niso opozorili, naj se umakne, ampak so jo grobo ščipali in odrivali. "Človek je kljub temu, da je velik, isto občutljiv kot nekdo drug, hkrati je pa lahko še veliko bolj ranljiv," je opisala.
Družba debelost prevečkrat zmotno pripisuje preprosti lenobi oz. izbiri takšnega načina življenja, kar pa ne velja v vseh primerih.
Svojo osebno izkušnjo je ponazorila z drugačnim dojemanjem lakote, ki se pri njej ne izklopi niti po obilnem obroku. "Telo me skozi opozarja, da sem lačna, čeprav nisem v gonu, da bi poskušala preživeti," je izpostavila Gornik in ob tem poudarila, da imamo ljudje različne biološke danosti in povsem različne potrebe.
Medicinska stroka potrjuje, debelost ni stvar izbire
Da prekomerna teža ni osebna odločitev, temveč resno zdravstveno stanje, je nedvoumno potrdila tudi stroka. "Vsekakor debelost je bolezen in ne stvar izbire, ima veliko genetskega ozadja v kombinaciji z okoljskimi dejavniki," je navedla Makuc in dodala, da si življenja z debelostjo nihče ne izbere sam.
»Predsodke iz okolice ljudje pogosto ponotranjijo in začnejo verjeti, da je z njimi nekaj narobe. Stigma se kaže tudi v tem, da nekateri specialistu povedo za vsa zdravila, ki jih jemljejo, zamolčijo pa zdravila za zdravljenje debelosti, ker jim je zaradi tega nerodno,« je dodala.
Razpravi je prisluhnil tudi kardiolog in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja (ZASRCE) za Maribor in Podravje Mirko Bombek. Strinja se, da je debelost v družbi še vedno pogosto napačno razumljena kot posledica osebne izbire, ne pa kot bolezen, pri kateri ljudje potrebujejo strokovno podporo. Posebej pomembno vlogo imajo po njegovih besedah družinski zdravniki, ki lahko pogovor o telesni teži odprejo brez obsojanja ter omogočijo ustrezno obravnavo.
Zdravljenje najprej nefarmakološko, v hujših primerih pa so potrebna zdravila
Makuc za zdravljenje sprva priporoča nefarmakološke ukrepe, kot sta prilagoditev prehrane in telesna aktivnost, pri hujših oblikah pa tudi zdravila ali operacije. "Visceralna maščoba se nabira v okolici notranjih organov in je povezana z večjim tveganjem za cel kup metabolnih bolezni," je sklenila Makuc in opozorila na nujnost pravočasnega zdravljenja.
»Raziskava društva ZASRCE kaže, da se 60 odstotkov vprašanih o svoji telesni teži nikoli ni pogovorilo z zdravnikom, čeprav bi se jih 72 odstotkov počutilo motivirane, 32 odstotkov pa olajšane, če bi pogovor spodbudil zdravnik. Sram in strah pred obsojanjem sta pomembni oviri, ki ju moramo preseči. Če pogovor začnemo pravočasno, lahko tudi pravočasno ukrepamo,« je poudaril Bombek.
Aktivacija družbe Novo in panelna razprava sta bili del dogodka Dan zame 2026: Vitalna v telesu, nepremagljiva v življenju in poslu, ki ga je že četrto leto zapored organizirala agencija AD+Value.
Dogodek je povezal strokovne pogovore, osebne zgodbe in praktične vsebine o zdravju, spanju, prehrani, gibanju, spremembah po 40. letu, dobrem počutju, karieri in življenjskem slogu.