Arhiv Dolenjskega lista

Danes je svetovni dan možganske kapi in zato je Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije (CVB) v Šmarjeških Toplicah pripravilo novinarsko konferenco na temo Prisluhnimo in ukrepajmo, dokler ne bo prepozno. V Sloveniji vsak dan utrpi možgansko kap več kot 10 oseb, kar pomeni, da bo to najmanj desetim ljudem in njihovim svojcem na tak ali drugačen način spremenilo življenje. Ocenjujejo, da bo zaradi staranja čez 10 let možgansko kap utrpelo za 34 odstotkov več ljudi. Ker bo zaradi učinkovitejšega zdravljenja in boljše oskrbe tudi preživetje večje, lahko pričakujemo množico oseb po možganski kapi, ki bodo potrebovali pomoč in podporo različnih strokovnjakov na vseh nivojih zdravstvene in socialne službe.

V Sloveniji je več kot 40.000 oseb z možgansko kapjo

Statistika govori, da se 85 odstotkov bolnikov iz bolnišnic vrača v domače okolje, brez tuje pomoči jih lahko živi le 47 odstotkov. Bolniki in njihovi bližnji so postavljeni v drugačne, zanje nove vloge, soočeni s spremenjenimi zahtevami in pričakovanji.

Arhiv Dolenjskega lista

"V letu 2017 je bila izvedena raziskava v 23 evropskih državah, kjer se je izkazalo, da je spremljanje in podpora bolnikom in svojcem v kroničnem obdobju po možganski kapi izrazito podcenjeno in zapostavljeno področje. Zato je letošnji svetovni dan možganske kapi posvečen tej temi," pravijo v Združenju s CVB Slovenije in izpostavljajo, da je od vseh nas odvisno, ali bodo ljudje po možganski kapi lahko živeli kakovostno in človeka vredno življenje, bodisi v institucionalnem varstvu ali domačem okolju.

S poznavanjem in zdravljenjem dejavnikov tveganja lahko preprečimo marsikatero možgansko kap. S prepoznavanjem njenih prvih znakov, hitrim ukrepanjem in sodobnim zdravljenjem pa lahko omilimo njene posledice.

Vzrokov za možgansko kap je veliko, med dejavnike tveganja štejemo: sladkorno bolezen, povišan krvni tlak, holesterol, pri ženskah tudi kontracepcijske tablete, sicer pa strokovnjaki priporočajo zdrav življenjski slog.

Arhiv Dolenjskega lista

80% možganskih kapi nastane zaradi strdkov, ostale zaradi krvavitev

Združenju je ob tokratnem dnevu možganske kapi na pomoč priskočila Slovenska škofovska konferenca, zato so včeraj v marsikateri cerkvi prebrali sporočilo o nevarnosti možganske kapi. Danes cerkveni zvonovi zvonijo tudi zato, da bodo pri ljudeh spodbudili zavedanje o možganski kapi.

Motnja srčnega ritma - atrijska fibrilacija (migetanje srca) je v tesni povezavi z nastankom možganske kapi in lahko jo odkrijemo z enostavnim tipanjem pulza. Včeraj so pred šestimi cerkvami na Dolenjskem člani Združenja CVB ljudem preventivno merili in jih učili meriti srčni utrip. Poučili so jih tudi o dejavnikih tveganja in prepoznavanju prvih znakov možganske kapi. 

Najbolj preprosto in zanesljivo prepoznamo znake kapi s pomočjo besede GROM:

G – govor (prizadet govor)

R – roka (delna ali popolna ohromelost ene roke)

O – obraz (povešen ustni kot – asimetrija obraza)

M – minuta (takoj pokliči 112).

Na današnji novinarski konferenci so o sami možganski kapi, zdravljenju in povezovanju bolnikov ter ozaveščanju spregovorili: prim. Tatjana Erjavec (dr. med., internistka in podpredsednica Združenja CVB Slovenije), Ivan Umek (bolnik z možgansko kapjo iz Posavja), dr. Marjanca Božič (nevrologinja iz SB Novo mesto), mag. Jelka Janša (delovna terapevtka na Nevrološki kliniki v Ljubljani, Milan Čuček (predsednik Združenja CVB) in dr. Janez Gril (predstavnik katoliške cerkve).

Arhiv Dolenjskega lista

Na srečanju je bilo tudi nekaj članov Združenja CVB in njihovih svojcev, ki so iz prve roke povedali, kako so se spopadli z izzivom, ki jim ga je prinesla možganska kap. Podrobnosti boste lahko prebrali v tiskanem Dolenjskem listu prihodnji teden. Na tem mestu le namig: bolniki danes cenijo življenje in vsak dan, ki jim je dan, naučili so se sprejemati stvari, ki jih ne morejo spremeniti, in zelo jih boli odziv ljudi, ki se do njih vedejo, kot da so na nek način umrli. In še nekaj so izpostavili - stres, po njihovi oceni zelo veliko pripomore k možganski kapi.