Koalicijski načrti za šole preveč nejasni, krčenje načrtov nemogoče
Ravnateljici opozarjata, da so načrti v koalicijski pogodbi za šolstvo premalo konkretni, predvsem pri ideoloških vsebinah, novih predmetih in učnih načrtih.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Koalicijska pogodba je na področju izobraževanja po ocenah predsednice Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije Nives Počkar ter predsednice Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Mojce Mihelič zapisana premalo konkretno. Opozorili sta predvsem na nejasnosti pri napovedanem umiku tako imenovanih ideoloških vsebin iz šol, uvedbi novih predmetov in spremembah učnih načrtov.
Počkar je poudarila, da je izobraževalni del koalicijske pogodbe »dokaj splošno napisan«. Po njenem mnenju bi morali biti koalicijski partnerji bolj jasni predvsem pri načrtih o združevanju javnih zavodov in pri napovedanem umiku ideoloških vsebin. Ob tem je opozorila, da v srednjih šolah doslej takšnih vsebin ni zaznala, poroča STA.
Novi predmeti bi dodatno obremenili dijake
»Moramo vedeti, da naša lastna zgodovina ni ideološka vsebina. Upam, da je ta meja zelo jasna, kaj je zgodovina, kaj pa so ideološke vsebine,« je dejala. Mihelič je poudarila, da podpira napovedano »vrnitev avtoritete pedagoškim delavcem«. Ob tem pa opozarja, da je ključno vprašanje, kako bi to v praksi izvedli. Po njenem mnenju je treba jasno določiti tudi varovalke, da učitelji pri večji avtoriteti ne bi »počeli stvari, ki niso primerne«.
Koalicijska pogodba predvideva uvedbo novih predmetov oziroma dopolnitev učnih načrtov na področjih digitalizacije, računalništva, informatike, podjetništva in finančnega opismenjevanja. Počkar pri tem opozarja, da so dijaki že zdaj zelo obremenjeni. Po pravilniku imajo lahko največ 33 ur pouka na teden, kar po njenih besedah pomeni, da prostora za dodatne obremenitve skoraj ni. Obenem je opozorila, da je Slovenija edina država v Evropi, kjer v šoli ni predmeta digitalizacije oziroma računalništva.
Krčenje učnih načrtov na pet strani nepredstavljiva
Med načrti koalicije je tudi skrčenje učnih načrtov na pet strani. Mihelič je takšno rešitev predvsem pri obsežnejših predmetih označila za nepredstavljivo. »Učni načrti so že sedaj zelo skrčeni, so dobro zasnovani in se med seboj povezujejo, v resnici pa so zelo kratki,« je opozorila.
Pozdravila pa je predlog vrnitve devetčlanske sestave sveta šole, v katerem bi imeli tri mesta delavci šole, tri predstavniki ustanovitelja in tri predstavniki staršev.
Mihelič je pozitivno ocenila tudi namero o ustanovitvi učiteljske zbornice po vzoru gospodarske in zdravniške zbornice. Glede napovedi o spremembah financiranja zasebnih vrtcev in šol pa je dejala, da bi morale zasebne ustanove, če prejemajo javna sredstva, delovati po enakih pravilih kot javne. To po njenem mnenju velja zlasti pri obveznem sprejemanju vseh otrok. Javna sredstva po njeni oceni pomenijo tudi enako dostopnost in omejitev selekcije otrok po partikularnih merilih.
Učitelji tudi med deficitarnimi poklici
Mihelič je ob koncu opozorila še na vprašanje stanovanjske politike za deficitarne poklice. Po njenih besedah bi bili šolniki hvaležni, če bi politiki razpravljali tudi o tem, saj med takšne poklice po njenem mnenju zagotovo sodijo tudi učitelji. Ocenila je, da bi se marsikateri mlad človek lažje odločil za učiteljski poklic, če bi vedel, da bo lahko hitreje upravičen do neprofitnega oziroma javnega stanovanja.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
