Pomembna sprememba za bolnice z rakom dojke
Zdravljenje raka ni le vprašanje medicine, temveč tudi zaupanja, podpore in pravic bolnikov, opozarjajo ob letošnjem svetovnem dnevu raka in odpirajo pomembno spremembo.
Bolnice z rakom dojke so ob letošnjem svetovnem dnevu boja proti raku dobile novo pomembno pravico – delna prsna proteza je odslej krita iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. »To je zmaga bolnic,« poudarja predsednica Društva onkoloških bolnikov Slovenije Ana Žličar.
Novost so predstavili ob 40-letnici delovanja Društva onkoloških bolnikov Slovenije (DOBSLO), ki jubilej zaznamuje z osrednjim strokovnim dogodkom Moč zaupanja med bolnikom in zdravnikom ter vseslovensko kampanjo Kilometri malih zmag.
»Za vsako diagnozo se skriva edinstvena človeška zgodba«
Na dogodku so v ospredje postavili pomen zaupanja, celostne obravnave in individualizirane podpore bolnikom – od prvega suma na bolezen do okrevanja in življenja po zdravljenju. Sočasno so začeli tudi vseslovensko kampanjo Kilometri malih zmag, posvečeno zgodbam bolnikov in njihovim vsakodnevnim zmagam.
»Za vsako diagnozo se skriva edinstvena človeška zgodba,« poudarja predsednica Društva onkoloških bolnikov Slovenije Ana Žličar. Kot pravi, so to zgodbe žalosti, zdravljenja, odpornosti, ljubezni in bolečine, zato k človeku usmerjen pristop k obravnavi raka, ki temelji na sočutju in empatiji, vodi do najboljših zdravstvenih izidov. Ker so bolezni raka različne, so ključni tudi individualizirani pristopi k zdravljenju.
Človek pred boleznijo
Ker so rakave bolezni zelo raznolike, so po besedah stroke ključni tudi individualizirani pristopi k zdravljenju. »Bolniki o zdravljenju pogosto vedo zelo malo in imajo malo informacij od drugih bolnikov, zato morajo biti poti obravnave in zdravljenje edinstveni,« pravi specialistka onkologije z radioterapijo izr. prof. dr. Jasna But Hadžić. Ob tem dodaja, da približno polovica bolnikov z rakom vsaj enkrat med zdravljenjem potrebuje obsevanje.
Na človeka osredotočena oskrba pomeni temeljni premik v zasnovi onkoloških storitev, saj v središče postavlja vrednote, potrebe in aktivno vlogo bolnikov, njihovih družin in skupnosti pri načrtovanju ter izvajanju zdravstvene obravnave.
Napredek v zdravljenju in tehnologiji
»Bolnikom v Sloveniji smo sposobni ponuditi večino sodobnih diagnostičnih in terapevtskih metod, ki jih ponuja razviti svet. Vsakodnevno se dogajajo preboji, ki že ali pa še bodo zaznamovali rutinsko diagnostiko in zdravljenje,« poudarja prof. dr. Primož Strojan.
Kot pomembni novosti izpostavlja zdravljenje s CAR-T limfociti, katerega razvoj poteka v UKC Ljubljana, ter robotsko kirurgijo, ki omogoča dostop do težko dosegljivih predelov telesa in večjo natančnost. V Sloveniji je bila prva robotsko asistirana operacija izvedena leta 2015 v Splošni bolnišnici Celje.
»Na področje onkologije vstopa tudi umetna inteligenca, predvsem v patologiji, radiološki diagnostiki in radioterapiji, kjer so ta orodja že v rutinski rabi. Pomaga tudi pri regulaciji uporabe sistemskih zdravil, predvidevanju tolerance in sprejemanju optimalnih odločitev o zdravljenju. Z nakupi sodobne opreme umetna inteligenca tudi v Slovenijo vstopa z velikimi koraki,« dodaja Strojan.
Preživetje in vlaganja
Slovenija za zdravljenje raka porabi približno sto evrov manj od evropskega povprečja, ki znaša okoli 268 evrov na prebivalca. »Glede na porabljena sredstva so rezultati dobri,« pravi dr. Strojan. Petletno preživetje bolnikov z rakom v Sloveniji znaša okoli 60 odstotkov, nekoliko višje pri ženskah kot pri moških. Na Švedskem in Norveškem pa dosega kar 75 odstotkov, kar je najvišje v Evropi.
Razlogi za razlike so, kot poudarja, skriti v celotni poti obravnave – od preprečevanja in zgodnjega odkrivanja do diagnostike, zdravljenja in podpore po njem.
»Brez lažnih obljub, a podporno«
Pri obravnavi bolnika sodeluje multidisciplinarni tim specialistov. »Le tako lahko sprejmemo skupno odločitev. Nato povabimo bolnika na razgovor, za prvi pregled si rezerviramo približno uro – predstavimo potek zdravljenja, možne neželene učinke in po potrebi napotimo k drugim strokovnjakom,« pravi specialistka internistične onkologije dr. Simona Borštnar.
Poudarja tudi pomen zaupanja, ki se začne graditi že ob prvem obisku. Če ima bolnik negativne izkušnje iz okolja, se bolezni in zdravljenja bolj boji ter vstopa v zdravljenje s pesimizmom. »V dobri veri bližnji včasih predlagajo tudi škodljive prakse, zato so konsistentni pogovori in potrpežljivost na obeh straneh ključni,« poudarja.
Prehranska in psihološka podpora
Napačni nasveti, kot navajajo, ki ne prihajajo iz strokovnih virov, lahko povzročijo prehranske težave, zato je prehranska podpora ključna. »Delovati moramo preventivno, bolnik mora biti primerno prehranjen,« pravi prof. dr. Nada Rotovnik Kozjek in opozarja tudi na pogost mit, da je raka treba stradati, kar lahko resno vpliva na potek zdravljenja. Psihološka stiska se pogosto začne že ob razkritju diagnoze.
»Duševne stiske so lahko tako intenzivne, da motijo vsakdanje funkcioniranje,« pojasnjuje dr. Anja Simonič, specialistka klinične psihologije na Kliniki Golnik. Poudarja pomen zgodnjega prepoznavanja stisk ter nagovora tudi tabu tem, kot so spolnost, vročinski oblivi in vpliv bolezni na odnose s svojci.
»Beseda zaupanje vsebuje tudi besedo upanje – brez tega težko gradimo pot skozi zdravljenje,« je poudarila dr. Simonič.
40 let podpore bolnikom
DOBSLO že štiri desetletja nudi psihosocialno podporo bolnikom prek več kot 20 skupin po Sloveniji. »Bolniki se k nam obračajo tudi po preverjene informacije. Pomembno je, da prejmejo potrjena dejstva, saj je šarlatanstvo velik problem,« pravi Breda Brezovar Goljar, vodja programa Pot k okrevanju.
Dogodek se simbolno zaključuje z začetkom kampanje Kilometri malih zmag, ki bo v prihodnjih mesecih zbirala zgodbe poguma, vztrajnosti in upanja po vsej Sloveniji.
Nova pravica in tudi zmaga za bolnice z rakom dojke je po besedah sogovornikov simbol tega, kar v društvu poudarjajo že štiri desetletja: zdravljenje raka ni le medicina, temveč tudi dostojanstvo, podpora in zaupanje.
Onkološkem inštitutu je vzpostavljen klicni center z brezplačno telefonsko številko 080 2900, kjer bolniki dobijo dodatne usmeritve, predvsem pa občutek, da niso sami, kar je tudi ena izmed ključnih vlog društva.
