Pogosto spregledan rak, najbolj prepoznaven znak pa kri v urinu
Rak sečnega mehurja je pogosto spregledan rak, so opozorili na novinarski konferenci Društva uroloških bolnikov Slovenije sredi junija.
»V urološki ambulanti pogosto vidimo, da so bolniki zanemarili kri v urinu, ki je vedno nekaj nenormalnega, kar je treba natančno pregledati. Ker so simptomi raka sečnega mehurja podobni vnetju urotrakta, osebni zdravniki marsikdaj spregledajo to bolezen in bolnika pošljejo k urologu šele nekaj mesecev po nastanku simptomov.
A kri v urinu nemudoma zahteva zdravniški pregled, prav tako dalj časa trajajoče težave pri uriniranju, kot sta pekoče in boleče uriniranje,« je poudaril urolog doc. dr. Simon Hawlina s Kliničnega oddelka za urologijo UKC Ljubljana.
Pogostejši pri moških
Rak mehurja je pogostejši pri moških kot ženskah, približno dve tretjini bolnikov je moških. »Najpogosteje se pojavlja po 60. letu starosti, z vrhom pojavnosti med 70. in 80. letom. 90 % primerov se pojavi po 55. letu,« je povedal dr. Hawlina in dodal, da se lahko pojavi tudi pri mlajših. »Pred kratkim sem raka sečnega mehurja diagnosticiral 40-letniku. Torej naj se vsi, tudi mladi, k zdravniku odpravijo takoj, ko se pojavi kri v urinu, tudi če samo enkrat,« je poudaril.
Osnovna diagnostična preiskava ob sumu na rak mehurja je po besedah dr. Hawline ultrazvok sečil, ki naj ga opravi osebni zdravnik - tudi če gre samo za uroinfekt. »Urologi nato opravimo še cistoskopijo, to je endoskopski pregled mehurja, ki nam pove, koliko izrastkov je in kakšni so. Nemalokrat se odločimo še za globinske preiskave, kot je CT-urografija.
Po opravljeni diagnostiki bolnika uvrstimo v čakalno vrsto za poseg transuretralna resekcija raka v mehurju, pri kateri tkivo, sumljivo za rak sečnega mehurja, izrežemo. Hkrati pridobimo pomembne informacije o malignosti in globini invazije raka sečnega mehurja. Trenutno je čakalna doba za ta poseg tri mesece,« je opozoril dr. Hawlina.
Načini zdravljenja se hitro izboljšujejo
»Diagnostika torej pokaže značilnosti in razširjenost raka. Če je rak površinski, ga zdravijo urologi, če je bolezen napredovala, raste globlje v steno ali pa je razširjena, bolnika povabimo na Onkološki inštitut. Dokumentacija posameznega bolnika je predstavljena na multidisciplinarnem konziliju, kjer naredimo načrt zdravljenja,« je pojasnil internistični onkolog izr. prof. dr. Boštjan Šeruga, vodja tima za sistemsko zdravljenje genitourinarnih rakov na Sektorju internistične onkologije Onkološkega inštituta Ljubljana.
»Pri zgodnjem raku sečnika, ko je ta omejen, lahko bolniku nudimo perioperativno sistemsko zdravljenje z zdravili. Kemoterapijo apliciramo v žilo, kar poleg zmanjšanja primarnega tumorja deluje tudi sistemsko, torej uniči tudi rakave celice, ki potujejo po telesu. S perioperativnim sistemskim zdravljenjem imajo bolniki boljše možnosti, da bodo ozdravljeni in se rak ne bo ponovil,« je pojasnil dr. Šeruga in dodal:
»Tudi pri napredovalem raku mehurja lahko s sodobnimi načini zdravljenja, ki se na tem področju res hitro izboljšujejo, bolnika dobro zazdravimo in lahko še nekaj časa živi s to boleznijo. Standardna pot v zdravljenju mišičnoinvazivnega raka sečnega mehurja je najprej zdravljenje s kemoterapijo, da ga poskušamo čim bolj zmanjšati, nato sledi operacija ali pa obsevanje sečnika.«
Ohranitev organa je trend v onkologiji
»Obsevanje raka sečnega mehurja omogoča ohranitev sečnega mehurja, hkrati pa zagotavlja primerljive rezultate kot kirurška odstranitev sečnega mehurja z medeničnimi bezgavkami. Ohranitev organa je trend v onkologiji, predvsem zaradi ohranjanja kakovosti življenja bolnikov po zdravljenju. Vendarle pa niso vsi bolniki primerni za takšno zdravljenje, zato jih moramo ustrezno izbrati.
Primerni so bolniki, ki imajo dobro zmogljiv sečni mehur, torej nimajo zelo pogostih mikcij ali potrebe po takojšnjem odvajanju; nadalje tisti, ki imajo samo en tumor v sečnem mehurju; da ne gre za tumor, ki se že ponavlja; da ni zapore v odtoku urina iz ledvice v sečni mehur; in tudi, da bolezen ni napredovala v medenične bezgavke,« je dejala mag. Janka Čarman, dr. med., specialistka radioterapije in onkologije s Sektorja radioterapije Onkološkega inštituta Ljubljana.
Vse boljše možnosti preživetja imajo tudi bolniki z metastatsko obliko raka sečnega mehurja. »V Sloveniji imamo zelo hitro na voljo vse najsodobnejše oblike sistemskega zdravljenja. Poleg kemoterapije tudi imunoterapijo in zdravila konjugati, prihaja pa še kombinacija teh dveh vrst zdravil, ter seveda tarčna zdravila. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo srednje preživetje z razsejanim rakom mehurja osem mesecev, s kombinirano terapijo se je podaljšalo na 12 do 15 mesecev, z najnaprednejšimi načini zdravljenja pa je danes srednje preživetje celo tri leta. Nekatere bolnike z zelo napredovalim rakom sečnega mehurja lahko celo ozdravimo - sicer zelo redko, pa vseeno se je na tem področju zaradi možnosti novih oblik zdravljenja zgodil zelo velik napredek,« je poudaril dr. Šeruga.
Zdravljenje raka pogosto zahteva odstranitev mehurja
Če tumor sega dlje, pa je potrebno bolj invazivno ukrepanje, torej operativno zdravljenje. Zdravljenje raka pogosto zahteva odstranitev mehurja. »To je ena najbolj obsežnih operacij v kirurgiji: pri moških praviloma odstranimo tudi prostato, pri ženskah pa maternico, poleg tega še bezgavke. Nato je treba poskrbeti za nemoten tok seča iz organizma: bodisi z delom tankega črevesa naredimo urostomo ali ortotopen mehur, da bolnik lahko urinira po naravni poti. Prizadevamo si, da so te dolge operacije čim manj invazivne, v zadnjih letih predvsem z uporabo robotike ali laparoskopije, ki bolniku omogočata, da se po operaciji hitreje postavi na noge. Žal v UKC Ljubljana za to zaradi dolgih čakalnih dob na področju urologije preprosto nimamo časa. Ko nam bo sistem omogočal, bomo lahko bolje poskrbeli tudi za te bolnike,« je dejal dr. Hawlina.
Kako se bolniki sprijaznijo z življenjem brez mehurja? »Prvi pogovor o tem, da bodo imeli stomo, da bodo brez maternice, mehurja, spolnih organov, da ne bodo nikoli več imeli erekcije – to je za bolnike vedno šok. A ko bolnik to sčasoma sprejme in vidi, da lahko tudi s stomo aktivno živi, se mu samopodoba iz meseca v mesec dviga. Ortotopen mehur namreč lahko prinese kar nekaj zapletov, kot so nočne inkontinence, infekti, zastajanje urina. Pri urostomi je manj zapletov, zato se v večini primerov raje odločimo zanjo,« je opisal dr. Hawlina.
Psihološka podpora bolnikom je v primeru raka mehurja ključna
»Na Onkološkem inštitutu imamo zelo dobro organiziran Oddelek za psihoonkologijo. Ko zaznam, da imajo bolniki psihične stiske, jih napotim v obravnavo k psihologinji, klinični psihologinji ali psihiatrinji,« je dejal dr. Šeruga.
Mag. Franc Hočevar, podpredsednik Društva uroloških bolnikov Slovenije, pa je bolnike z rakom sečnega mehurja povabil k včlanitvi: »Ena naših najpomembnejših dejavnosti je vrstniško svetovanje, člani smo na voljo za pogovor, ko bolnik izve za diagnozo rak. Žal se o uroloških rakih ne govori, zlasti ne med moškimi, kar otežuje preventivo - ta tema preprosto ne sodi med naše pogovore in premalo se ukvarjamo s svojim zdravjem. Zato je ozaveščanje o skrbi za naše zdravje zelo pomembno.«
Kako do bolj učinkovite obravnave?
Učinkovito obravnavo raka sečnega mehurja v Sloveniji, za katerim je leta 2021 po podatkih Registra raka Slovenije umrlo 229 ljudi, ovirata predvsem zapoznelo prepoznavanje simptomov in organizacija zdravstvenega sistema. »Pri nas bolnika s krvjo v urinu ali ugotovljenim rakom sečnika takoj pregledamo, žal pa potem tri mesece čaka na operativni poseg. Potrebujemo tudi več robotov, več operacijskih dvoran, več kapacitet na oddelku, več podpore bolnikom …« je poudaril dr. Hawlina.
Dr. Šeruga mu je pritrdil: »Organizacija zdravstvenega sistema je ključna, saj bo breme raka zaradi staranja prebivalstva v prihodnosti skokovito naraščalo. Lahko imamo na voljo vsa najsodobnejša zdravila, a če bolniki ne poiščejo oziroma ne dobijo pravočasno pomoči, rezultati ne bodo optimalni.«
»Vsi, ki se ukvarjamo z zdravljenjem raka mehurja, si želimo, da bi bolniki do nas prišli čim prej. Po eni strani je pomembno, da se bolniki zavedajo, kdaj je treba iti k zdravniku - torej ob pojavu prvih simptomov. Po drugi strani pa moramo strokovnjaki pravilno in dovolj hitro odreagirati. Prav v ta namen smo imeli lani na Onkološkem inštitutu Ljubljana dogodek, posvečen tematiki mišično-invazivnega raka senčnega mehurja, ki je vključeval vse, ki se ukvarjamo s to problematiko, od družinskih zdravnikov do urologov, onkologov, radiologov … Namen tega dogodka je bil čim bolj skrajšati vse stopnje in jih narediti čim bolj tekoče,« je povedala mag. Čarman.
Mag. Franc Hočevar je poudaril, da je uspešnost zdravljenja raka mehurja v Sloveniji primerljiva z evropsko ravnjo, naša urologija pa je strokovno gledano v svetovnem vrhu. »Lahko pa bi bila še boljša, če bi bila urološka dejavnost bolje organizirana. Urologov je v Sloveniji premalo, daleč pod povprečjem Evrope, ki je šest na 100 tisoč prebivalcev. Torej bi jih mi morali imeti od 120 do 130, da bi lahko skrajšali čakalne dobe, pospešili diagnostiko in hitro reševali težave uroloških bolnikov,« je poudaril.
Dr. Hawlina je pojasnil, da je Zdravniška zbornica v zadnjih letih razpisala »kar veliko mest za specializacijo urologije. Trenutno nas je od 100 do 120 aktivnih urologov, pomagajo nam tudi upokojeni kolegi. A poleg tega, da komaj shajamo pri malignih boleznih, se hkrati ukvarjamo tudi z benignimi obolenji, kot so na primer ledvični kamni, težave s prostato, motnje spolnosti - na te bolnike velikokrat pozabimo. Čakalna doba za določen operativen poseg na prostati, ki bolnika reši urinskega katetra, je pet let. Že vrsto let tudi apeliramo, da v UKC Ljubljana potrebujemo vsaj dve dodatni operacijski dvorani.«
Bitka proti kajenju je bitka za zdrav mehur
»Več kot polovica rakov sečnega mehurja je posledica kajenja. To je breme preteklosti, ko se je kadilo povsod, zato so med našimi bolniki tudi ljudje, ki sami niso nikoli kadili, a so bili izpostavljeni pasivnemu kajenju. Najboljša preventiva, da si čim bolj znižamo tveganje za tega raka, je opustitev kajenja in izogibanje pasivnemu kajenju. Izpostavljenost poklicnim strupom v tekstilni in gumarski industriji je tudi pomemben dejavnik, vendar je to pri nas zakonsko urejeno,« je povedal dr. Šeruga, mag. Hočevar pa dodal: »Bitka proti kajenju je bitka za zdrav mehur.«
V petih mesecih doživela travmo, a preživela in ozdravela
Majda Popović iz Domžal se je pred 12 leti, ko je imela 59 let, soočila z diagnozo rak sečnega mehurja. »K osebni zdravnici sem odšla takoj, ko sem v urinu odkrila kri. Odkrili so mi agresivno obliko raka na mehurju. Vzelo mi je sapo, toda v tistem trenutku, v bolniški postelji, sem se odločila, da se bom pozdravila.
Po treh ciklih kemoterapije sem šla takoj na operacijo, kjer so mi odstranili sečni mehur. Odločitev ni bila lahka, a sem z boleznijo in zdravljenji želela zaključiti, zato sem se odločila za odstranitev mehurja. Po petih mesecih od prvih simptomov sem bila operirana, poleg mehurja so mi odstranili še maternico, jajčnike in nekaj bezgavk … in dobila sem urostomo.
Okrevanje je potekalo uspešno in hitro, patologija po operaciji pa je pokazala, da so bili na stenah mehurja že novi zasevki obolenja. Torej v petih mesecih sem doživela travmo, a preživela in ozdravela! Potem so sledili redni kontrolni pregledi, po petih letih naj bi bila ozdravljena.
Danes se počutim dobro, zdravo in o svoji bolezni ne razmišljam. Živim z urostomo, ki sem se je na začetku prestrašila, nato pa sem jo sprejela in življenje se je poenostavilo. Danes z njo nimam več težav - postala je del mene. Vrečko si zamenjam, kot da bi si umila zobe.
Veliko potujem, poleti se kopam v morju in živim običajno življenje. Zdi se mi, da zaradi vrečke nimam nobenih omejitev. Mislim, da resnično ne živim nič slabše, kot sem prej. Moje življenje je lepo,« je zagotovila Majda Popović.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
