Grozi nova pandemija: Se bomo spet cepili?
Virus, ki ga večina povezuje s perutnino, se znova širi po Evropi. Primeri naraščajo, potrjene so tudi okužbe pri sesalcih. Ali imamo razlog za skrb?
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Ptičja gripa je virusna bolezen, ki prizadene predvsem divje ptice in perutnino. Gre za virus influence tipa A. Posebno zaskrbljenost pa vzbujajo visokopatogeni sevi, kot je podtip H5N1, ki lahko povzročijo množične pogine ptic ter velike gospodarske izgube v perutninski industriji.
Dobra novica je, da virus še vedno ostaja predvsem bolezen ptic. Slabša pa, da se v Evropi znova močno širi – in to ne le med divjimi pticami, ampak tudi med perutnino in celo nekaterimi sesalci, kar dodatno privlači pozornost znanstvene in zdravstvene stroke.
Kaj se dogaja v Evropi in svetu?
Od jeseni 2025 evropske države beležijo porast izbruhov visokopatogene influence ptic. Tudi v letu 2026 virus kroži zelo intenzivno. Vzporedno z evropskimi razmerami Združene države Amerike izvajajo intenzivne raziskave, usmerjene v oceno tveganja prenosa virusa ptičje gripe na ljudi, poroča Slobodna Dalmacija.
Kaj pa prenos med ljudmi?
Strokovnjaki ocenjujejo, da je tveganje za splošno populacijo trenutno nizko. Po dosedanjih podatkih prenos s človeka na človeka ni potrjen. Kljub temu virus ves čas mutira, zato znanstveniki izvajajo genetske analize in natančno spremljajo morebitne spremembe.
Prav zato zdravstvene oblasti razvijajo tudi cepiva in preverjajo učinkovitost protivirusnih zdravil – ne zato, ker bi bila pandemija tik pred vrati, ampak zato, da bi bili pripravljeni, če bi se situacija spremenila. Razmere se še naprej skrbno spremljajo tako v Evropi kot globalno.
Kakšna je situacija pri nas?
Na Hrvaškem so letos že večkrat potrdili virus H5N1 pri divjih labodih, tudi na območju Vinkovcev v Vukovarsko-sremski županiji. Gre za četrto lokacijo, kjer je bila ta bolezen v letu 2026 potrjena v populaciji divjih labodov na Hrvaškem.
Povečano število poginov divjih ptic kaže, da virus med njimi kroži. Zaradi tega veljajo strogi varnostni ukrepi za rejce perutnine. Vse živali morajo biti zaščitene pred stikom z divjimi pticami, vsak sum na bolezen ali povečano poginjanje pa je treba takoj prijaviti veterinarjem. Od začetka letošnjega leta je bila visokopatogena influenca ptic (VPIP), torej hujša oblika ptičje gripe predhodno potrjena še na treh lokacijah:
- na območju jezera Jegediš v Koprivniško-križevski županiji, kjer so našli tri poginule rdečekljune labode,
- na jezeru Šoderica v Koprivniško-križevski županiji, kjer sta bila evidentirana dva poginula laboda,
- ter na območju ribnikov v občini Pisarovina v Zagrebški županiji, kjer so našli dva poginula rdečekljuna laboda.
Ali grozi nova pandemija?
Razloga za paniko trenutno ni. A ker smo po izkušnji s covidom bolj pozorni na takšne novice, je razumljivo, da vsaka omemba virusa sproži vprašanje: ali se lahko ponovi zgodba izpred nekaj let? Za zdaj podatki ne kažejo na neposredno nevarnost za ljudi. Ptičja gripa ostaja predvsem bolezen ptic. Strokovnjaki poudarjajo, da je ključno redno spremljanje, hitro odkrivanje primerov in dosledno izvajanje zaščitnih ukrepov.
