Zaostrovanje migracijske politike: Hitrejše deportacije in manj pravic
Evropska unija je na pragu velikih sprememb na področju svoje migracijske politike, s čimer po opozorilih nekaterih organizacij spodkopava svoja temeljna načela.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Poslanci v Evropskem parlamentu so v torek potrdili predlog Evropske komisije za spremembo pravil EU o azilu. Spremembe so posledica nove migracijske politike EU, v skladu s katero je v naslednjih letih predvidenih precej več deportacij in predvsem sodelovanja s tretjimi državami. Nova pravila bodo v veljavo stopila junija.
Kot so konec januarja v predstavitvi nove petletne strategije na tem področju pojasnili v Evropski komisiji, ima strategija tri ključne cilje, in sicer preprečevanje nezakonitih migracij in dejavnosti trgovcev z ljudmi, zaščito ljudi pred vojno in preganjanjem, ne da bi pri tem dopuščali zlorabe sistema, ter privabljanje usposobljenih delavcev v EU.
Lažje, hitrejše deportacije
Predlog, ki so ga v torek sprejeli evropski poslanci, je deležen številnih kritik predvsem zaradi sprememb na področju koncepta varnih tretjih držav in uvedbe skupnega seznama varnih izvornih držav na ravni EU.
Seznam varnih izvornih držav vključuje Bangladeš, Kolumbijo, Egipt, Kosovo, Indijo, Maroko in Tunizijo. Med varne države izvora se štejejo tudi vse države kandidatke za članstvo v EU, vključno s Turčijo in Gruzijo.
Za države kandidatke sicer velja izjema v primeru obstoja nekaterih okoliščin, kot sta denimo vojna ali uvedba gospodarskih sankcij zoper posamezno državo zaradi kršitev temeljnih pravic. S seznama bo država kandidatka odstranjena tudi, če stopnja ugodno rešenih prošenj za azil za njene državljane na ravni EU presega 20 odstotkov. Preprosto povedano, če je denimo v primeru turških, gruzijskih državljanov ali državljanov drugih kandidatk na ravni EU ugodno rešenih več kot 20 odstotkov prošenj za azil, se ta država ne šteje za varno izvorno državo.
Hitrejši postopki
V skladu s temi spremembami bodo države članice pri obravnavi prošenj za azil prosilce precej lažje zavračale na podlagi koncepta varnih tretjih držav in jih v primeru posledičnih pritožb prosilcev deportirale, še preden njihovo pritožbo obravnavajo. Za državljane držav s tega seznama se bo namreč štelo, da ne potrebujejo zaščite, zato se bo zanje uvedel hitrejši azilni postopek brez podrobnejše obravnave prošenj od primera do primera.
Veliko prahu dviguje tudi načrt Evropske komisije za okrepitev sodelovanja s tretjimi državami in vzpostavitev večnamenskih centrov ob migracijskih poteh. V skladu z novimi pravili bodo lahko namreč prosilca za azil deportirali v državo zunaj EU, tudi če jo je na svoji migrantski poti zgolj prečkal, ali pa celo v državo zunaj EU, s katero nima prav nobene povezave, če ima posamezna država članica s to državo sklenjen sporazum.
Pod črto te spremembe posredno pomenijo zeleno luč za italijanski sporazum z Albanijo in nizozemski sporazum z Ugando. Obe državi članici sta namreč sklenila sporazuma za deportacije prosilcev za azil, ki jim je bila prošnja zavrnjena.
Spodkopavanje temeljnih načel EU
V nevladni organizaciji za človekove pravice Amnesty International opozarjajo, da gre pri teh spremembah za nov napad na pravico do azila. »Gre za zelo črn dan za človekove pravice v EU. Ta napad na pravico do azila poteka v času, ko o širokem naboru ukrepov za kazenske deportacije še potekajo pogajanja,« je v torek poudarila Olivia Sundberg Diez, odvetnica, ki je pri Amnesty International odgovorna za področji migracij in azila.
Sundberg Diez je poudarila še, da so evropski poslanci »pokleknili pred desetletja dolgo kampanjo za krčenje človekovih pravic, z začetkom pri pravicah prosilcev za azil, beguncev in migrantov.« Po njenih besedah gre za »skrb vzbujajoč političen preobrat,« ki pomeni velik udarec za temeljna načela EU. Predstavlja namreč umik od zaveze EU k zaščiti beguncev.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
