Sa.R.

Brezplačna pravna pomoč (BPP), s katero krije država odvetniške storitve socialno šibkejšim in jim tako zagotavlja enakopravno sodno varstvo, znova buri duhove. V zadnjih štirih letih so se proračunska sredstva za BPP ekstremno povečala. Če so leta 2021 znašala 4,47 milijona evrov, so lani po prvotnih ocenah dosegla že 15,48 milijona evrov.

Eden glavnih razlogov je nedvomno povišanje odvetniške tarife, ki je bila do leta 2023 za primere BPP polovična, nato pa so jo s poslanskim zakonom izenačili s tarifo za zastopanje strank brez BPP.

Pristojni in celo nekateri odvetniki opažajo ob tem tudi določene dvomljive prakse. Upravičenci do BPP naj bi se tako lažje odločali za tožbe, saj stroškov ne nosijo sami, ampak so na plečih davkoplačevalcev, njihovi odvetniki pa naj bi se pogosteje odločali za procesna dejanja ali vlaganje zahtevkov, četudi so ta nesmiselna.

Če ob tem spomnimo le na primer Roka Snežiča, ki je po lastnih besedah vložil več deset tožb, vse storitve njegovih odvetnikov pa plačajo davkoplačevalci, saj je uradno brez premoženja in tako upravičen do BPP.

Zaradi vsega navedenega se je, kot smo že poročali, posebna delovna skupina lotila analize in pripravila predlog sprememb. Spremembe gredo v različne smeri, cilj pa je predvsem zmanjšati stroške BPP. Odvetniške družbe, ki so največje prejemnice sredstev BPP, spremembam nasprotujejo. Kot poudarjajo, samo znižanje stroškov ne more biti cilj.

Profimedia

Med največjimi prejemniki iz leta v leto iste pisarne

Po podatkih vrhovnega sodišča je deset odvetniških pisarn, največjih prejemnic BPP, v letu 2023 skupaj prejelo 1,3 milijona BPP, lani pa že 2,1 milijona. Čeprav je na seznamu odvetnikov, ki nudijo storitve po BPP, skupaj več kot 600 odvetnikov, se med največjimi desetimi prejemniki sredstev za BPP v minulih treh letih večinoma pojavljajo iste odvetniške pisarne. Pet odvetnikov se je na seznam uvrstilo dvakrat, vsa tri leta pa so na seznamu desteih največjih prejemnic BPP štiri odvetniške pisarne.

Največ sredstev BPP v zadnjih treh letih je tako prejela ljubljanska odvetniška družba Kobentar, in sicer slabih 765 tisoč evrov, sledi pa murskosoboški odvetnik Igor Weindorfer z nekaj več kot 720 tisoč evri. Nekaj več kot pol milijona evrov je prejela pisarna odvetnika Adreja Pipuša, nekaj manj kot pol milijona pa odvetniška družba Grošelj.

Večina strank pride na priporočilo

Zanimalo nas je, na kakšen način največje prejemnice BPP pridobivajo stranke in kolikšen delež vseh strank predstavljajo te, ki so upravičene do BPP.

V odvetniški družbi Kobentar so povedali, da predstavlja BPP večji delež njihovih strank, večina jih pride "na podlagi priporočil v zavodih za prestajanje kazni zapora". Kot so pojasnili, se pretežno ukvarjajo z zastopanjem obdolžencev v kazenskih postopkih in večina jih pogoje za dodelitev BPP izpolnjuje. Tudi v primeru ostalih odvetniških pisarn prihajajo stranke, ki so upravičene do BPP, večinoma na podlagi priporočila.

V pisarni odvetnika Igorja Weindorferja pojasnjujejo, da delež strank, ki so upravičene do BPP, ni večinski, predstavljajo pa pomemben del njihovega dela, medtem ko v odvetniški družbi Grošelj evidence o tem, koliko strank je upravičenih do BPP in koliko ne, ne vodijo.

Odvetnik Peter Prus Pipuš pravi, da zastopajo relativno veliko strank, ki so zaprosile za BPP. Kot pravi, predstavljajo za veliko manjših odvetniških pisarn sredstva iz naslova BPP enega glavnih virov prihodkov, dobi pa država velik del izplačanih BPP vrnjenih preko davkov in prispevkov.

Profimedia

Očitke, da bi ravnali drugače, odvetniki zavračajo

Odvetniki očitke, da bi v primeru strank z BPP ravnali drugače, zavračajo. Poudarjajo, da so dolžni ravnati v skladu s pravili stroke in v interesu stranke, kot ob tem še poudarjajo v odvetniški družbi Kobentar, pa ima organ za BPP »diskrecijsko pravico, da plačilo 'nepotrebnih' storitev zavrne, tudi na primer, če bi se izkazalo, da se zlorablja pravica«.

Hkrati dodajajo, da bi lahko takšne izjave razumeli kot namigovanja, da naj stranka, upravičena do BPP, vlaga manj vlog, pritožb. »Mislimo, da je 'kakšna vloga več' še najmanjši problem izplačil BPP oziroma povečanja stroškov,« so zapisali in hkrati izpostavili, da lahko sodišče na višjih nivojih očita obrambi, da ni izkoristila vseh pravnih sredstev.

V odvetniški družbi Kobentar vidijo problem drugje, tudi v zastarelem sistemu javne uprave, predvsem okorelega in zastarelega sistema vpogledov v spise. »Odvetniku namreč pripadajo potni stroški, ki jih je imel z opravo storitev, vpogledom v spis, tako da pride do absurda, ko potni stroški presežejo višino izplačila za storitve zastopanja na narokih in storitev pisanja vlog, pritožb,« so zapisali.

Profimedia

Znižanju tarife odvetniki nasprotujejo

Dvig odhodkov za BPP je bil po mnenju odvetnikov sicer pričakovan, potem ko se je izenačilo plačilo za odvetniške storitve, poleg tega lahko v večini primerov preteče kar nekaj let, preden je storitev plačana, zato so se celotne posledice izenačitve plačila pokazale šele čez leto ali dve. Da so stroški za BPP spet vroča tema, na mizi pa predlog zmanjšanja vrednosti storitve napram storitvam brez BPP, jih tako ne preseneča.

In kako komentirajo predlagane spremembe, ki bi šle v smeri zniževanja stroškov za BPP? Kot pravijo v družbi Kobentar, gleda delovna skupina najverjetneje »v smeri najlažje in s tem tudi najslabše rešitve, za katero je bilo že pred časom ugotovljeno, da je diskriminatorna«, to je uvedba polovičke oziroma procentualno znižanje deleža plačila za opravljene storitve po BPP. Kot dodajajo, se odvetniki s »tako drakonsko odločitvijo ne morejo strinjati«.

Strinjajo se tudi v pisarni odvetnika Igorja Weindorferja. »Zniževanje proračunskih sredstev za BPP samo po sebi ne bi smelo biti primarni cilj reform, saj obstaja tveganje, da se bo s tem dodatno omejil dostop do pravnega varstva za najšibkejše skupine prebivalstva,« so pojasnili.

Odvetnik Peter Prus Pipuš poudarja, da predlog za zmanjšanje nagrade ni utemeljen, saj so se, kot pravi, življenjski stroški v zadnjih 25 letih povečali za več kot 120 odstotkov, medtem ko se je vrednost odvetniške točke z rastjo inflacije uskladila za manj kot 20 odstotkov. Kot pravi, je nekaj samostojnih odvetnikov v zadnjih letih celo zaprlo pisarne, nekateri tudi zaradi pomanjkanja dela in prihodkov. Pojasnil je, da so skupna izplačila izvajalcem BPP zanemarljivo mala, glede na to, kakšna je siceršnja državna poraba.

Upravičencem do BPP bi bili na voljo slabše opremljeni odvetniki

V odvetniški pisarni Grošelj menijo, da zagotavlja odvetniška tarifa minimalni standard plačila odvetniškega dela, ki zagotavlja normalno delovanje odvetniške pisarne. Plačilo, ki bi bilo nižje, bi vplivalo na kakovost odvetnikovega dela, posledično tudi na kakovost zastopanja upravičencev do BPP. Neutemeljeno je pričakovati, dodajajo, da bo odvetnik svoje delo za upravičence do BPP kril iz prihodkov od drugih strank.

Če bi bili odvetniki za delo z upravičenci do BPP plačani manj, kot drugi odvetniki po odvetniški tarifi, svojim strankam ne bi mogli zagotoviti enake kakovosti odvetniškega dela, saj za to ne bi imeli dovolj finančnih sredstev. Razkorak bi se toliko bolj večal, kolikor več bi posamezen odvetnik prevzel zadev po BPP.

Posledično bi bili upravičencem za BPP na voljno slabše kadrovsko in materialno opremljeni odvetniki, ki bi jim zato lahko posledično nudili nižjo kvaliteto zastopanja kot ostali odvetniki, kar pa je nedopustno. Glede na vse navedeno menijo, da bi morali biti odvetniki za delo z upravičenci do BPP po odvetniški tarifi plačani enako, kot za delo z drugimi strankami.