Arhiv Štajerskega Tednika

Biolog Griša Planinc iz Herpetološkega društva je razložil, da v Spodnjem Podravju živijo belouške, kobranke, navadni goži in smokulje, od strupenih vrst pa le modras: »Morda sicer tudi navadni gad, vendar zaenkrat podatkov o njegovem pojavljanju ni. Zanj potencialno primerne življenjske prostore bi lahko našli na Pohorju ter na mokrotnih traviščih in grmiščih ob reki Dravi.«

Do kačjih ugrizov tako prihaja tudi v Spodnjem Podravju, je povedala direktorica Zdravstvenega doma Ptuj Metka Petek Uhan: »Mislim, da smo v zadnjih petih letih obravnavali tri primere.« Strokovni vodja Zdravstvenega doma Ormož Dušan Kolarič je dejal: »Zadnji dve leti na območju našega zdravstvenega doma ne beležimo poškodb, ki bi jih povzročili ugrizi kač.«

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je predlani zaradi domnevno toksičnega učinka stika z vsemi strupenimi živalmi (podatkov za ugrize kač namreč ne vodijo posebej) slovenske zdravstvene ambulante obiskalo 4.850 ljudi, pri 201 pacientu so takšno diagnozo kasneje tudi dokončno potrdili. Po podatkih Centra za zastrupitve pod okriljem Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je bilo od leta 1999 do oktobra 2008 pri nas zabeleženih okoli 40 kačjih ugrizov, največ so jih pripisali gadu. Zadnji smrtni primer zaradi kačjega ugriza smo v Sloveniji zabeležili leta 1999, po svetu takih primerov letno naštejejo nekaj deset tisoč.

Pred poletno sezono: statistika ugrizov kač strupenjač na sosednjem Hrvaškem precej bolj črna kot v Sloveniji

Preberite več v Štajerskem Tedniku