Slovenija v vrhu po umrljivosti starostnikov zaradi padcev
Veliko starejših živi samih, zato so lahko padci v kopalnici, na stopnicah ali na vrtu še posebej nevarni. Če po padcu ne morejo vstati ali doseči telefona, lahko na pomoč čakajo tudi več ur.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Prav v takšnih primerih pride prav E-oskrba oz. SOS-gumb, ki omogoča hiter klic na pomoč in lahko v kritičnih trenutkih pomeni tudi rešeno življenje.
E-oskrbo po podatkih Telekoma trenutno uporablja približno 10.000 starejših, od tega nekaj manj kot 500 na območju Spodnjega Podravja. Kar okoli 80 odstotkov uporabnikov je starejših od 80 let. Izkušnje primerljivih evropskih držav kažejo, da bi takšno obliko pomoči v Sloveniji lahko potrebovalo od 40.000 do 50.000 ljudi.
V dveh letih so uporabniki sprožili več kot 60.000 alarmov. V več kot 5.500 primerih so pomoč zagotovili svojci ali drugi neformalni oskrbovalci, v več kot 600 primerih pa je bila potrebna nujna medicinska pomoč. »Težko je natančno oceniti, v koliko primerih je E-oskrba neposredno rešila življenje. Je pa pomemben podatek, da ima Slovenija po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije 2,5-krat višjo umrljivost zaradi padcev pri starejših od 65 let v primerjavi s povprečjem EU. To nas uvršča med najslabše države EU glede posledic padcev pri starejših. Eden od razlogov je lahko tudi to, da E-oskrba v Sloveniji še ni dovolj razširjena,« so pojasnili na Telekomu Slovenije, ki je trenutno ponudnik E-oskrbe.
Pozitivne so tudi izkušnje uporabnikov. V anketi, v kateri jih je sodelovalo 250, jih je več kot 98 odstotkov odgovorilo, da se zaradi E-oskrbe doma počutijo varnejše. Več kot 96 odstotkov jih storitev ocenjuje kot koristno in potrebno, več kot 99 odstotkov pa jih je zadovoljnih z organizacijo pomoči. Več kot desetina anketiranih je navedla, da bi se brez E-oskrbe morala preseliti v institucionalno varstvo, nekateri pa pravijo, da jim je storitev celo rešila življenje.
Mnogi za SOS-gumb še niso slišali
»Velik izziv je, da veliko ljudi še vedno ne ve, kaj sploh je E-oskrba, komu je namenjena in kako lahko uveljavijo pravico do brezplačne storitve,« so poudarili na Telekomu. Sam postopek za pridobitev E-oskrbe je za starejše precej zahteven. Po prejemu odločbe CSD jo morajo namreč skupaj s kontaktnimi podatki sami poslati Telekomu Slovenije, saj slednjega CSD o izdani odločbi ne obvesti samodejno. Brez tega vključitev v brezplačno E-oskrbo ni mogoča. Pri širjenju E-oskrbe, informiranju javnosti in pomoči pri uveljavljanju pravice imajo po besedah Telekoma zelo pomembno vlogo občine. Najuspešnejše so tiste, ki svojim starejšim občanom aktivno pomagajo: prek prostovoljcev, društev upokojencev, pomoči na domu, lokalnih medijev, spletnih strani in drugih kanalov. »Ključno je, da ljudi ne le obvestijo, ampak jim pomagajo tudi pri oddaji vloge in posredovanju odločb,« so še poudarili na Telekomu.
Bo treba E-oskrbo kmalu doplačati?
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
