Vodilni zdravstveni problem razvitih družb: na udaru predvsem ženske
Osteoporoza je tiha in nevidna bolezen, ki povzroča boleče in obsežne posledice – je namreč vzrok za zlome kosti, ki omejujejo gibanje ali vodijo celo v invalidnost.
Osteoporoza je tiha, a razširjena bolezen sodobnega časa, ki prizadene predvsem starejšo populacijo, zlasti ženske po menopavzi. Gre za stanje, pri katerem se kostna masa postopoma zmanjšuje, kosti pa postajajo krhke in lomljive, zato lahko pride do zlomov že ob minimalnih obremenitvah ali povsem običajnih gibih. Zaradi počasnega, skoraj neopaznega razvoja bolezen pogosto ostane neodkrita vse do prvega zloma, ki močno vpliva na kakovost življenja.
Zakaj do osteoporoze sploh pride, kako jo prepoznamo in zakaj je pravočasno ukrepanje ključnega pomena za ohranjanje zdravja kosti in samostojnosti v poznejših letih?
»Po 40. letu se začne fiziološko manjšanje kostne mase, ki traja do konca življenja. Majhna kostna masa in porušena mikroarhitektura kostnega tkiva vodita do povečane lomljivosti kosti. Zlomom zaradi krhkosti kosti rečemo osteoporozni zlomi – ti nastajajo že zaradi sile, enake ali celo manjše kot pri padcu s stojne višine. Najpogostejši osteoporozni zlomi so zlom zapestja, vretenc, kolka in proksimalne nadlahtnice.
Vsaka tretja 50-letna ženska in vsak šesti enako star moški bosta do konca življenja utrpela vsaj en osteoporozni zlom, zato osteoporoza postaja eden glavnih zdravstvenih problemov razvitih družb,« je pojasnil endokrinolog izr. prof. dr. Tomaž Kocjan, dr. med., s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Posledica manjšanja kostne mase je primarna osteoporoza. »Tveganje za njen nastanek je v veliki meri odvisno od največje kostne mase, dosežene v mladosti, in od hitrosti izgube kosti med staranjem. Bistveno intenzivnejšo izgubo kostne mase lahko povzročijo številne bolezni in za kosti škodljiva zdravila. V teh primerih govorimo o sekundarni osteoporozi,« je pojasnil izr. prof. dr. Kocjan.
Osteoporozo mnogokrat odkrijejo šele po zlomu
Obravnava bolnikov po osteoporoznem zlomu (t. i. sekundarna preventiva) se začne na travmatološkem oddelku, kjer se znajdejo zaradi zloma, ki nastane zaradi padca. »Odkrijemo torej paciente, ki so utrpeli osteoporotični zlom, in začnemo prvo zdravljenje. Uvedemo vitamin D v visokih odmerkih in poskrbimo za zadostno vsebnost kalcija v prehrani. Med hospitalizacijo začnemo fizioterapijo in mobilizacijo. Samo obremenjevanje in telesna aktivnost močno pomagata k izboljšani kakovosti kosti.
Ko so zaloge vitamina D in kalcija zapolnjene, kar je navadno po dveh mesecih, izbrani zdravnik predpiše nadaljevanje z medikamentozno terapijo. Seveda pa ne smemo pozabiti na telesno aktivnost,« je opisal travmatolog asist. mag. Matevž Tomaževič, dr. med., s Kliničnega oddelka za travmatologijo Kirurške klinike UKC Ljubljana.
V Sloveniji 100.000 bolnic in 25.000 bolnikov z osteoporozo
Osteoporoza je najpogostejša presnovna bolezen kosti. »Po oceni Mednarodne fundacije za osteoporozo je bilo v Sloveniji lani 100.000 bolnic in 25.000 bolnikov z osteoporozo. To je 5,4 odstotka vseh prebivalcev Slovenije.
Dejavniki tveganja za osteoporozo so starost (tveganje se v vsaki dekadi življenja podvoji), prezgodnja menopavza, izostanki menstruacije (daljši od 12 mesecev), osteoporozni zlom kolka pri starših, bela rasa, ženski spol, telesna neaktivnost, malo kalcija v prehrani (pod 0,5 g/dan), pitje alkohola (nad 14 enot/teden), kajenje, nizka telesna teža (pod 60 kg), kronične bolezni jeter, ledvic, revmatoidni artritis, preveliko delovanje ščitnice in uživanje nekaterih zdravil, npr. glukokortikoidi, antiepileptiki,« je naštel izr. prof. dr. Tomaž Kocjan.
Pravo breme osteoporoze so posledice padcev
Pravo breme osteoporoze so širše posledice padcev, ki jih ta bolezen povzroči zaradi krhkih kosti. Skrb vzbujajoč je predvsem zlom kolka. »Raziskave kažejo, da bolniki po zlomu kolka zasedejo več kot 20 % vseh postelj na travmatoloških oddelkih. Približno polovica teh bolnikov pozneje ne bo več sposobnih za samostojno življenje, petina pa jih umre v prvem letu po zlomu,« je povedala družinska zdravnica prim. Jana Govc Eržen, dr. med., z Zdravstvene postaje Vojnik ZD Celje, sicer tudi nacionalna koordinatorka za preventivo kroničnih nenalezljivih bolezni odraslih NIJZ.
Vzrokov za tako visoko smrtnost zaradi zloma kolka ne poznajo, pravi asist. mag. Matevž Tomaževič, in dodaja: »Poškodovanci največkrat umrejo zaradi pridruženih bolezni, ki se ob zlomu značilno poslabšajo. Sam zlom in zdravljenje poškodbe pri poškodovancu povzročita stres, ki ga težko premaga. Do padca največkrat pride ob akutnem poslabšanju ene od spremljajočih bolezni ali ob okužbi, ko poškodovanec zaradi zmanjšane zmogljivosti izgubi ravnotežje in pade. Če je ob tem prisotna osteoporoza, nastane zlom.«
Osteoporozni zlom - pogosto razlog za izgubo samostojnosti in neodvisnosti
Torej je kar razumljivo, zakaj se starejši ljudje tako zelo bojijo padca, kar je poudarila Elizabeta Stepanović, mag. zdravstvene nege in javne uprave iz Endokrinološke ambulante Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. »Večji zlom, še zlasti zlom kolka s sprejemom v bolnišnico, operacijo in vsemi možnimi zapleti po njej, je za starostnika hud pretres, ki ga vrže iz krhkega ravnovesja in se lahko zanj tudi usodno konča.
Še pogosteje pa pomeni izgubo pokretnosti in samostojnosti, čemur sledi namestitev v domu starejših občanov. Bolniki so do padca pogosto sami skrbeli zase, po zlomu pa nenadoma postanejo odvisni od drugih. Tako oni kot njihovi najbližji so po prvem zlomu prestrašeni in se bojijo ponovnega. Zato pogosto opuščajo opravila, ki so jih do zloma opravljali sami. Prvi pokazatelj strahu pred zlomom je zanemarjanje osnovne osebne higiene in opuščanje drugih življenjskih opravil,« je dejala Elizabeta Stepanović.
Kar 60 % bolnikov brez diagnoze
Izr. prof. dr. Kocjan ocenjuje, da je v Sloveniji brez diagnoze, torej tudi brez zdravljenja, kar približno 60 % bolnikov z osteoporozo, zato je izredno pomembna preventiva. »Dve veliki spremembi, ki smo ju bili na področju osteoporoze deležni v zadnjih letih, sta nov način izračuna tveganja za zlom v prihodnjih desetih letih (metoda FRAX) in prihod osteoporoze v referenčne ambulante. To je znamenje, da se je tudi naša država zaveda resnosti te tihe bolezni. Bolniki so zdaj redno spremljani v referenčnih ambulantah, zdravstveno osebje pa posveča več pozornosti odkrivanju bolezni pri ogroženih skupinah,« je dejala Duša Hlade Zore, dr. med., predsednica Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije, ki združuje 18 slovenskih društev z več kot 5.500 članicami in člani.
»Zgodnje odkrivanje bolnikov s povečanim tveganjem za nastanek osteoporoznih zlomov in ustrezno zdravljenje sta pomembni področji dela timov v ambulantah družinske medicine, v katerih izvajamo presejanje populacije na visoko tveganje za osteoporozni zlom. Vključeni so vsi odrasli, starejši od 60 let. Presejanje izvajamo s pomočjo računalniškega programa FRAX. Diagnozo osteoporoze zdravnik postavi na osnovi anamneze, klinične slike, vrednosti FRAX in/ali vrednosti merjenja kostne gostote na osnovi DXA-meritve. DXA-meritev je samoplačniška. Na napotnico jo je mogoče opraviti le v primeru, če gre za sekundarno obliko osteoporoze,« je opisala prim. Jana Govc Eržen.
Kako preverimo, ali imamo zdrave kosti?
Pomembno je, da osteoporozo odkrijemo pred prvim zlomom. Elizabeta Stepanović je dejala: »V medicini ni nič popolnoma zanesljivo, obstaja pa večja ali manjša verjetnost za zlome zaradi osteoporoze. Vsakdo po 40. letu si lahko sam oceni tveganje za osteoporozne zlome s pomočjo modela FRAX, ki je dostopen na spletu. Glede na rezultat mu lahko osebni zdravnik svetuje še meritev mineralne kostne gostote za bolj natančno opredelitev tveganja za zlom. Na meritev kostne gostote lahko z napotnico pridejo vsi bolniki, ki imajo sekundarno osteoporozo, ki je posledica različnih bolezni in zdravil, ki škodijo kostem.« Zdravi odrasli se prvič pogovorijo o osteoporozi v referenčni ambulanti, kjer medicinska sestra natančno preveri vse dejavnike tveganja za osteoporozo.
Izr. prof. dr. Kocjan je poudaril, da so v Sloveniji na voljo vse sodobne terapije, ki so odobrene v Evropski uniji. Napredek medicine prinaša novo upanje za bolnike. »Številke kažejo, da se razmere v zadnjih letih izboljšujejo, vsaj kar se tiče preživetja prvega leta po zlomu. Pred dvajsetimi leti je v enem letu po poškodbi proksimalne stegnenice umrla tretjina poškodovancev, zdaj pa se bližamo petini,« je povedal asist. mag. Matevž Tomaževič.
Osteoporoza prizadene tudi moške
»Upamo si trditi, da nam je v Zvezi društev bolnikov z osteoporozo Slovenije z našim ozaveščanjem uspelo ovreči miselnost, da je osteoporoza zgolj bolezen žensk,« je dejala Duša Hlade Zore. Osteoporoza se namreč pojavlja tudi pri moških. »Fiziološko manjšanje kostne mase je sprva enako intenzivno pri obeh spolih, po menopavzi pa je zaradi pomanjkanja estrogenov izguba kosti pri ženskah mnogo večja. Osteoporozni zlomi se pri moških zgodijo približno 10 let pozneje, zato je izhod pogosto slabši, npr. umrljivost po zlomu kolka,« je opozoril izr. prof. dr. Kocjan. Prim. Jana Govc Eržen pa je opozorila, da se moški presejalnih in preventivnih programov ne udeležujejo tako skrbno kot ženske, kar zahteva še dodatne aktivnosti za izboljšanje odzivnosti.
Opustitev zdravljenja lahko poveča tveganje za zlome
Izr. prof. dr. Kocjan je za zaključek močno poudaril, naj bolniki zaradi epidemije covid-19 ne opuščajo jemanja zdravil: »Ni podatkov, da bi zdravila za osteoporozo povečala tveganje za okužbo s koronavirusom ali za resnejši potek bolezni covid-19, zato zdravljenja ne prekinjamo.«
E-novice · Zdravje
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
