Zaloge vitamina D po dveh mesecih poidejo
Vitamin D v našem telesu poleg najbolj znane funkcije - presnove kalcija in posledično gradnje kosti - vpliva tudi na druge funkcije.
Spomladi in poleti je njegov glavni vir izpostavljenost soncu, a jeseni in pozimi te zaloge poidejo. Zato imamo takrat najnižje ravni vitamina D in ga je dobro nadomeščati, pravi endokrinologinja Marija Pfeifer.
Predsednica Združenja endokrinologov Slovenije pri Slovenskem zdravniškem društvu Marija Pfeifer je na okrogli mizi, ki jo je organizirala slovenska farmacevtska družba, pojasnila, da je vitamin D na zemeljski obli 500 milijonov let, ko so bili prisotni organizmi brez okostja oz. kalcijeve lupine, kar pomeni, da v organizmih opravlja tudi druge funkcije, ne le da vpliva na presnovo kalcija in posledično igra ključno vlogo pri kostni gostoti.
Vitamin D lahko telo samo proizvede, saj se pod vplivom ultravijoličnih žarkov tvori v koži. »V našem telesu deluje kot hormon, ki ima receptorje v skoraj vseh celicah človeškega telesa in spodbuja prepisovanje več kot 200 različnih genov,« je pojasnila Pfeiferjeva. Tako vpliva na številne življenjsko pomembne funkcije, kot je presnova kalcija in fosfata, vpliva na delovanje imunskega sistema.
Ključno vlogo ima sonce
Za naravno pridobivanje vitamina D svetuje sončenje od aprila do septembra med 10. in 16. uro, ko je sončna svetloba bogata z ultravijoličnimi žarki, saj skozi atmosfero potuje čim bolj navpično. Zadostuje 10 do 15 minut na dan, tri dni v tednu.
A ker na takšen način ne moremo pridobiti vitamina D čez celo leto, zaloge pa po približno dveh mesecih poidejo, je v populaciji kar veliko pomanjkanje tega vitamina, predvsem ga primanjkuje starostnikom v domovih za starejše, je povedala endokrinologinja.
Dodajanje vitamina D
Zato je priporočljivo dodajanje vitamina D, z uživanjem hrane namreč težko dobimo zadostne količine, tudi če jemo živila, bogata s tem vitaminom, kot so mastne ribe. V Sloveniji vitamina ne dodajajo hrani, a rezultati merjenja v skandinavskih državah, kjer ga dodajajo hrani, kažejo na bistveno manjše pomanjkanje. Največje pomanjkanje v Evropi pa je v Španiji, Italiji in Franciji, torej v državah, kjer bi zaradi mediteranske lege lahko sklepali, da bodo imeli boljše zaloge vitamina D.
Ogrožene skupine
Priporočilo je, da se ta vitamin dodaja vsem otrokom do tretjega leta, nosečim ženskam, pa tudi najstnikom, varovancem v domovih za starejše in vsem starejšim od 70 let. Večje potrebe so tudi pri debelih ljudeh, ti potrebujejo dva- do trikrat večje odmerke vitamina, saj se jim kopiči v maščobah.
Poleg tega se mora ta vitamin dodajati tudi vsem, ki imajo medicinske indikacije, kot so bolniki z osteoporozo in osteopenijo, pri raznih presnovnih bolezni kosti, zvečanju ali zmanjšanju ravni kalcija ali fosfata, pri motnjah v presnovi zaradi bolezni prebavil, kronični ledvični bolezni, kronični bolezni jeter itd.
Pfeiferjeva je poudarila, da je treba ogroženim skupinam ljudi, kot so denimo starostniki, načrtno dodajati vitamin D. Poleg tega v strokovni skupini pri NIJZ, v kateri sodeluje, pripravljajo smernice glede dodajanja vitamina D, razmisleki gredo tudi v smer, da bi ga dodajali v nekatera živila.
Znaki pomanjkanja vitamina D
Znaki, da nam primanjkuje vitamina D, so lahko po njenih besedah zelo nespecifični, če ni hudega pomanjkanja. To so lahko kronična utrujenost, nespecifične bolečine v mišicah. Dolgoročno pomanjkanje vitamina pa se lahko kaže v nižji kostni gostoti in šibkejših mišicah.
E-novice · Zdravje
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
