Knjižnica Mirana Jarca, Bojana Medle

##IMAGE-3589423##

V Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu je včeraj potekal pogovor o demenci. Z Nevo Železnik, ki je pred petimi leti predstavila izkušnje z dementno mamo in izkušnje še nekaterih drugih ljudi v knjigi Adijo, grem domov, letos pa je izšla njena dopolnjena izdaja Temne sence demence, se je o tej kronično napredujoči možganski bolezni, ki prizadene višje možganske funkcije, kot so spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje, je pogovarjala odgovorna urednica Vzajemnosti Jožica Dorniž.

Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja več kot 65 odst. demenc. Vzrok za nastanek te bolezni ni znan in je sodobna medicina še ne zna pozdraviti, ne prizadene pa le obolelega, temveč celotno družino.

Po ocenah svetovne zdravstvene organizacije v svetu živi več kot 47 milijonov oseb z demenco, od tega približno 9 milijonov v Evropi, pri nas v Sloveniji pa okoli 33 tisoč. Zaradi staranja prebivalstva se bo v prihodnjih dvajsetih letih število bolnikov po vsej verjetnosti podvojilo.

Največji dejavnik tveganja je starost, pa tudi spol, saj se demenca loteva večinoma žensk, med ostalimi povzročitelji pa so še: alkoholizem, nezdravljena depresija, splošna anestezija, možganski tumorji, izpostavljenost ogljikovemu monoksidu itd.

Kot so poudarili na pogovoru, je bistveno prepoznavanje prvih simptomov bolezni, med katerimi je najbolj prepoznaven izguba kratkotrajnega spomina, ko se denimo bolnik lahko natančno spomni dogodkov iz daljne preteklosti, ne spomni pa se denimo, kaj je jedel za zajtrk. Če se posumi na demenco, naj oboleli čim prej obišče svojega zdravnika, ki bo opravil test in kolikor bo z njim potrdil demenco, predpisal zdravila, ki bodo upočasnila napredek bolezni.

Kot je povedala Železnikova, si želi, da bi bil test za demenco presejalni kot sta programa Dora in Svit, saj bi to zagotavljalo zgodnejše diagnosticiranje. Predlaga, da bolniki pišejo dnevnik s seznamom svojih dnevnih opravkov, kjer kljukajo aktivnosti, ki so jih že opravili ter povejo bližnjim, kako si želijo preživeti preostanek življenja, preden bolezen napreduje do te mere, da ne morejo več sami odločati o svojem življenju. Ker si želijo bolniki čim dlje živeti doma, bi bila po njenem rešitev v vzpostavitvi mreže oskrbovanja na domu za tiste, ki niso opravilno nesposobni.

Na pobudo Društva upokojencev Novo mesto in v sodelovanju z Območnim združenjem Rdečega križa Novo mesto so pred nedavnim v Novem mestu ustanovili tudi društvo Spominčica za Dolenjsko, kjer lahko oboleli in svojci poiščejo podporo in informacije.