Zaskrbljujoče: vse več Slovencev se spoprijema z depresivnimi motnjami
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je trenutno depresivnih kar sto milijonov ljudi na svetu. Kaj sploh je depresija in kako jo prepoznati?
Tudi v Sloveniji je vse več ljudi, ki se soočajo z duševnimi težavami. Po zadnjih podatkih naj bi imelo približno 7,9 % odraslih Slovencev klinično depresijo. Skupno naj bi bilo v državi okoli 85.000 oseb, ki živijo z depresivnimi motnjami, vendar je veliko takih, ki nimajo postavljene diagnoze ali ne poiščejo ustrezne pomoči.
To pomeni, da so motnje razpoloženja vse bolj prisoten del realnosti marsikoga v Sloveniji, kar daje dodatno težo razumevanju in zgodnjemu ukrepanju.
Kaj je depresija?
Vsake začasne motnje razpoloženja, kot so potrtost, žalost, tesnobnost in otožnost, še ne moremo označiti za depresijo. Depresija je duševna motnja, bolezen, ki jo spremlja več značilnih simptomov v razpoloženju, mišljenju in vedenju, ter raznovrstni telesni simptomi.
Ti povzročajo klinično pomembno neugodje in zelo poslabšajo kakovost življenja (delovno in socialno področje), trajajo pa najmanj dva tedna.
Znaki depresije
Ti morajo trajati vsaj dva tedna vsak dan ali skoraj vsak dan, med simptomi pa mora biti vsaj eden od prvih dveh naštetih:
- depresivno razpoloženje, ki ga bolnik opazi sam ali ga pri njem opazijo drugi (pri otrocih in adolescentih je to razdražljivost),
- zmanjšano zanimanje in zadovoljstvo pri vseh dejavnostih (vsakodnevno ali večji del dneva),
- sprememba telesne teže,
- nespečnost ali pretirana zaspanost in želja po spanju,
- psihomotorična vznemirjenost ali zavrtost,
- utrujenost, pomanjkanje življenjske energije,
- občutek brezvrednosti ali hude krivde,
- zmanjšana sposobnost mišljenja in koncentracije,
- pogosto razmišljanje o smrti in samomorilne misli brez načrta ali z načrtom za izvedbo samomora ter samomorilni poskusi.
Kdaj poiskati strokovno pomoč
Pomoč je nujno poiskati, kadar simptomi trajajo vsaj dva tedna in pomembno poslabšajo kakovost življenja, oziroma TAKOJ, kadar nastopijo samomorilne misli.
Pomoč psihoterapevta pa je smiselno poiskati že prej, oziroma še preden zbolimo za depresijo, če je naša samopodoba slaba/labilna ali če se na življenjske obremenitve odzivamo z umikom ali s pretirano dejavnostjo.
Še posebno pozorni bodite na to, kako se odzivate na izgube. Če ob sleherni izgubi dolgo in močno trpite, če v vas sproži občutke, da se niste dovolj potrudili, da ne boste zmogli naprej, da ste slabi ali nevredni, morda do depresije ni daleč, zato bi se bilo o tem smiselno pogovoriti s psihoterapevtom.
Nujno je, da odkrijemo in odpravimo vzroke
Možno je, da se depresija pozdravi sama od sebe, vendar to po navadi ne velja za pravo depresivno motnjo. Nezdravljena depresija pogosto postane kronična, zato je dobro, da to bolezen oziroma motnjo prepoznamo in jo čim prej ustrezno zdravimo.
Poznamo dva terapevtska pristopa, ki se največkrat dopolnjujeta:
- medikamentoznega (z zdravili) in
- psihoterapevtskega.
Če ne gre za močno obliko depresije, po navadi pomaga že psihoterapija, sicer pa se poleg psihoterapije uporabljajo zdravila, ki jih predpiše zdravnik specialist psihiater ali osebni zdravnik.
Zdravila so potrebna, kadar simptomi zelo ovirajo delovanje na enem ali več pomembnih življenjskih področjih oziroma kadar je akutno stanje tako intenzivno, da zaradi simptomov ni mogoče začeti psihoterapevtskega zdravljenja.
Pri tem je dobro vedeti, da zdravila (po navadi antidepresivi) zgolj omilijo ali odpravijo nekatere simptome depresije, vendar bolezni v večini primerov ne pozdravijo, saj ne odpravijo vzrokov. Vzrokov depresije je lahko več. Strokovnjaki menijo, da na nastanek depresije vpliva več različnih dejavnikov oziroma kombinacija teh. Mednje spadajo na primer dednost ter neugodne življenjske okoliščine in dogodki.
E-novice · Zdravje
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
