Dreamstime

Ali sem slab starš, se sprašuje marsikatera mama ali oče, ki se pri vzgoji otrok srečuje s številnimi izzivi in mora sprejemati različne odločitve, pravi Jill Taplin, waldorfska vzgojiteljica in avtorica številnih knjig, iz Velike Britanije. Pred kratkim se je odzvala vabilu Waldorfske šole in vrtca Pomurja, da staršem spregovori o zdravem otrokovem razvoju in o tem, kaj je za otroke v zgodnjih letih bistveno. »Biti starš danes je veliko težje, kot je bilo nekoč, zato cenim vsakega, ki se odloči za otroke v današnjem svetu in družbi, ki ni najbolj naklonjena otrokom in starševstvu.«

Taplinova pravi, da je resda veliko boljše poskrbljeno za zdravstveno oskrbo, socialno varnost, otrokom ni treba delati, po drugi strani pa postajamo družba, ki vedno hiti, otroci nimajo časa in ne prostora za prosto in varno gibanje, zato so na drugačen način prikrajšani za otroštvo. Nekoč je vsa ulica ali vas vzgajala otroka, zdaj je lahko starševstvo in otroštvo osamljeno početje.

A. Nana Rituper Rodež

Ravno zunanji vplivi pogosto narekujejo odločitve staršev. Kot enega pomembnejših vplivov navede elektroniko, zaslone in mobilne naprave. »Otroci znajo zelo zgodaj ravnati z njimi, ne vedo pa, kako delujejo,« poudarja predavateljica. »Najprej se morajo naučiti, kako stvari delujejo in funkcionirajo v resničnem svetu, šele potem naj vzamejo v roke in uporabljajo tehnologijo. Žal danes starši zaslone uporabijo tudi za to, da pridobijo nekaj časa zase, skuhajo kosilo ali kaj uredijo.«

Njihovo delo je igra

Kompleksno je tudi vprašanje risank in pravega časa zanje, odgovori na vprašanje staršev in doda, da je treba presoditi, ali je risanka primerna za otroka in koliko lahko nanj vpliva manipulativno. »Otroci so tržna niša in z oglasi in sporočili se zlahka vpliva nanje, na njihove potrebe in želje, kakšne igrače naj imajo, kakšno obleko in s kakšnimi motivi. Ko pri otrocih ustvarijo to željo, ti zahtevajo določene stvari od svojih staršev. Ker imajo že vsi, si želijo tudi sami.«

Problematično je tudi, opozori Taplinova, da pri televiziji pasivno sedimo in gledamo, otroci pa bi se morali več gibati in s tem spoznavati svoje telo. Poleg tega se pri gledanju ne razvija otrokova domišljija, ki se še posebno hitro razvija v prvih letih in je pri petletnikih najbolj v razcvetu. Ko otroku beremo ali mu pripovedujemo, si sam ustvari sliko o tem, kaj se dogaja, in si jo tudi nariše. Na ta način se razvija domišljija, ne le z gledanjem. Domišljija pa je zelo pomembna, saj pripomore k večji fleksibilnosti v kasnejšem življenju, na primer pri reševanju izzivov ali problemov. Če se starši že odločajo za risanke in različne zaslone, naj so vsaj vsebine kakovostne in naj otrok pri gledanju ne bo sam.

Pixabay

Waldorfska vzgojiteljica in avtorica številnih knjig iz Velike Britanije je naštela tudi nekaj prioritet, ki so pomembne za otroka. Otroci se morajo počutiti varne, saj jim to omogoča, da si upajo in so radovedni. Občutek varnosti zagotovimo s stalnostjo, rutino, ne nujno po zavezujočem urniku, ampak da ima njihov svet neki smisel. Ko se počutijo varne, so tudi bolj aktivni in delavni. Njihovo delo pa je igra, saj se ravno skozi igro učijo. Tudi pri igračah je treba skrbno paziti in izbrati take, ki omogočajo prosto pot domišljiji, različno uporabo in niso vnaprej definirane. Ker so otroci radi koristni, jim veliko pomeni, če nam pomagajo pri kuhanju, pospravljanju ali kakšnih drugih vsakodnevnih opravilih.

Poudarila je tudi, da se morajo otroci počutiti srečne in do sedmega leta občutiti, da je svet dober, da bodo potem kasneje, ko bodo spoznavali, da je tudi nepravičen in da ni vse dobro, lažje opravili s slabšimi izkušnjami in jih skušali spremeniti na bolje. »Človek vse življenje gradi na temeljih, ki si jih je postavil v zgodnjem otroštvu,« je strnila Jill Taplin.