Bomo v prihodnosti namesto antibiotikov pili viruse?
Sodobna medicina se sooča z eno največjih groženj 21. stoletja. Antibiotiki, ki so še pred desetletji veljali za čudežna zdravila, danes vse pogosteje odpovedo.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Bakterije so namreč postale prebrisane. Z leti so se naučile, kako se zdravilom upreti. Strokovnjaki opozarjajo, da bi se zaradi tako imenovanih superbakterij človeštvo lahko vrnilo v obdobje pred odkritjem penicilina, ko je preprosta okužba pomenila smrtno obsodbo.
A znanost ne stoji križem rok
Po znanem britanskem poročilu o protimikrobni odpornosti, bi do leta 2050 lahko zaradi okužb na katere antibiotiki ne delujejo več, vsako leto umrlo do 10 milijonov ljudi po vsem svetu. Rešitev morda ne leži v razvoju novih antibiotikov, ampak v nečem povsem nepričakovanem, v virusih.
Upokojeni redni profesor na Naravoslovno-matematični fakulteti zagrebške univerze in profesor na gruzijski Tbilisi Medical Academy, dr. Mladen Krajačić, je v pogovoru za hrvaški portal Tportal pojasnil, zakaj se znanost vse bolj zanima za bakteriofage.
To so virusi, ki napadajo izključno bakterije, za človeške celice pa so povsem neškodljivi. So najštevilčnejša bitja na našem planetu. Najdemo jih povsod, od oceanov do odplak.
So kot natančni lovci, ki znajo prepoznati točno določeno vrsto bakterije. Ko jo najdejo, se nanjo prilepijo, vanjo vbrizgajo svoj genetski material in jo prisilijo, da začne proizvajati nove viruse. Bakterija na koncu razpade, fagi pa se sprostijo in nadaljujejo lov. Prav v tem se bakteriofagi bistveno razlikujejo od antibiotikov. Ko vzamemo tableto antibiotika, ta v telesu uniči vse po vrsti, tudi koristne bakterije v črevesju, ki jih nujno potrebujemo za prebavo in imunski sistem. Fagi pa delujejo kot pametno orožje.
"Kljub bolj zapleteni uporabi, vsaj pri personalizirani terapiji, imajo bakterijski virusi velik potencial pri reševanju krize z antibiotiki, ob tem pa je zelo pomembno, da ne ogrožajo naših dobrih bakterij," je pojasnil dr. Krajačić.
Stoletje stara ideja
Fagna terapija sploh ni novost. Gre za stoletje staro idejo, ki jo je Zahod po odkritju antibiotikov v štiridesetih letih prejšnjega stoletja preprosto opustil. Antibiotiki so bili takrat poceni, učinkoviti in enostavni za uporabo, fagi pa so se zdeli nepotrebno zapleteni. V državah nekdanje Sovjetske zveze, predvsem v Gruziji, pa se uporaba fagov ni nikoli prenehala in je tam še danes del rutinske medicinske prakse.
Danes, ko vse več okužb v bolnišnicah ne odgovarja več na antibiotike, fagna terapija doživlja pravo renesanso. Posebnost fagov je namreč v tem, da se skupaj z bakterijami nenehno spreminjajo. Tako kot bakterije razvijajo odpornost, tudi fagi razvijajo nove načine napada. Znanstvenikom to omogoča, da ustvarijo prilagojene koktajle virusov za vsakega pacienta posebej, torej pravo personalizirano medicino.
Prvi uspehi
Po svetu so se v zadnjih letih nizali primeri pacientov s kroničnimi okužbami kosti, pljuč ali drugih organov, ki so jih z bakteriofagi rešili po tem, ko so antibiotiki popolnoma odpovedali. Tudi ameriška klinika Cleveland Clinic je svojim pacientom (med njimi je bila bolnica s cistično fibrozo po transplantaciji pljuč) ponudila to terapijo kot zadnjo možnost. Rezultati so bili spodbudni: vročina je popustila, vnetja so se umirila, število bakterij v telesu se je dramatično zmanjšalo.
V Evropi pa fagna terapija še ni del rutinske medicinske prakse. Uporablja se predvsem kot tako imenovano sočutno zdravljenje, v skrajnih primerih, ko so izčrpane vse druge možnosti. Glavni razlog je birokratska narava: viruse, ki so živi in se nenehno spreminjajo, je veliko težje registrirati kot stabilne kemične spojine v obliki tablete.
Kaj prinaša prihodnost?
Znanstveni inštituti po svetu zdaj intenzivno iščejo nove faze, in to na presenetljivih mestih. Najboljši lov je tam, kjer je najmočnejši plen: v odpadnih vodah, kjer je koncentracija bakterij in njihovih naravnih sovražnikov največja. Biologi, zdravniki in farmacevti združujejo moči, da bi razvili pripravke, ki bodo varni, učinkoviti in dostopni.
Morda bomo torej v ne tako oddaljeni prihodnosti namesto antibiotikov iz lekarne odhajali s steklenico bakteriofagov, natanko prilagojenih naši okužbi. Ideja, ki je bila še pred desetletjem znanstvena fantastika, danes postopoma postaja realnost.
