Na Semiškem so se leta 1983 soočili s hudim onesnaženjem reke Krupe s polikloriranimi bifenili PCB, ki jih je semiška tovarna kondenzatorjev po uporabi odvrgla v naravo. Krupa je odtlej nepopravljivo onesnažena, vodni in okoliški biotop pa zastrupljena. Semičani so se morali na to navaditi in danes celo stavijo na turizem ob reki.

Kljub pred leti izvedeni sanaciji strupeni PCB na občutljivem belokranjskem krasu že skoraj 40 let pronica v Krupo. Rezultati zadnje strokovne študije, ki jo je leta 2011 pripravil takratni Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto, so pokazali, da so ribe iz reke neužitne, s PCB so obremenjena tudi ob Krupi pridelana živila.

Po podatkih semiške občine se sicer obremenitev tamkajšnjega okolja s PCB zmanjšuje, "saj Krupa izplavlja iz podzemlja vedno manj onesnaženega sedimenta". Čeprav nekateri strokovnjaki celo menijo, da je omenjena kemikalija že razpadla, pa je semiška županja Polona Kambič opozorila, da PCB iz zaledja še vedno pronica v Krupo, ki je zato kot vodni ali drugi vir neuporabna.

Po drugi strani naravna in kulturna dediščina ob reki ponujata možnost turizma, v Semiču pa so svojo tovrstno ponudbo zasnovali zgolj na tej dediščini, torej brez stika z onesnaženo vodo in za prehrano neprimernim življem, je povedala županja.

Naravni spomenik

Leta 1997 so Krupo in varovano območje ob njej razglasili za naravni spomenik. V okviru čezmejnega projekta Misterion so v semiški občini zadnja leta nadgradili kraško učno pot ob reki in uredili učilnico na prostem, tamkajšnjo naravno in kulturno dediščino pa so ustrezno označili.

Krupa prihaja na površje sredi severnega dela belokranjskega ravnika, v močnih kraških izvirih izpod 30-metrske tektonsko prelomljene skalne peči. Po vodnatosti je njen izvir največji belokranjski vodni vir, a so se morali zaradi onesnaženja v regiji zateči k drugim virom. Krupa je v kraški ravnik vrezala izrazito, ponekod kanjonsko strugo. Po poltretjem kilometru toka se izliva v Lahinjo.

Tako je zaradi Krupe onesnažen tudi spodnji tok Lahinje in posredno tudi Kolpa nižje od Primostka. S PCB obremenjene ribe so ulovili celo ob izlivu Kolpe v Savo pri hrvaškem Sisku, je pojasnila Kambičeva.

Ribolov nikakor. Kaj pa mleko, jajca, ...?

Kot je še ugotovila študija iz leta 2011, je bila obremenjenost ob Krupi pridelanih živil nad pragom ukrepanja. Glede na izmerjene vrednosti toksičnih ekvivalentov PCB v domače pridelanih živilih pa so ocenili, da ni mogoče izključiti škodljivega vpliva na zdravje ljudi zaradi uživanja mleka, jajc in perutnine z obravnavanega območja. Ribe iz Krupe in Lahinje so glede na izjemno visoke vsebnosti toksičnih ekvivalentov podobnih PCB zdravju škodljive. Reki nista primerni za ribolov.

PCB so strupene učinkovine, ki pri ljudeh in živalih povzročajo akutne in kronične okvare ter motijo delovanje imunskega sistema. Lahko povzročajo spremembe genetskega materiala, obstaja tudi sum, da so rakotvorni. PCB se razgrajujejo počasi in so uvrščeni med 12 za okolje najbolj škodljivih obstojnih organskih onesnaževal, za katere so sprejeti najstrožji ukrepi nadzora tehnologij in varstva okolja, opozarja omenjeno poročilo.