Sašo Švigelj

Očitajo ji, da kot dolenjska poslanka v državnem zboru ni naredila skoraj ničesar za reševanje romskih vprašanj. V Gibanju Svoboda očitke zavračajo in jih označujejo kot politično motivirane, enako meni Derganc.

Pod poziv k odstopu se je podpisalo 17 od 30 članov občinskega sveta - svetniki Liste Gregorja Macedonija, SDS, NSi, Liste Naš kraj - naše mesto, Stranke generacij in samostojni svetnik Silvo Mesojedec.

· Po tragični smrti Aleša Šutarja

Novomeški svetnik Boštjan Grobler poslanko Jožico Derganc poziva k odstopu

Kot so zapisali, je romska problematika že več let osrednja varnostna tematika v jugovzhodni Sloveniji, zato so župani ob podpori občinskih svetov med drugim že v začetku trenutnega sklica državnega zbora vložili predloge štirih zakonov, ki se lotevajo reševanja romskih vprašanj.

Poslanka je, kot navajajo, ob vstopu v predvolilno tekmo leta 2022 tematiko dobro poznala, saj že vse življenje živi v tamkajšnjem okolju, poleg tega je prej opravljala poklic v javnem zavodu, ki se je s to tematiko redno srečeval. Kljub temu pa po navedbah svetnikov v državnem zboru ni podprla vrste zakonskih predlogov, ki so reševali romska vprašanja, ali pa na glasovanju ni bila prisotna.

Med drugim navajajo tri zakonske predloge, ki jih je v DZ maja 2022 vložila NSi, paket zakonov, ki jih je v DZ vložilo 11 občin, po večinski zavrnitvi pa jih je v DZ v zelo podobni obliki vložila NSi, in lani vloženo novelo kazenskega zakonika.

Arhiv DL; I. V.

Svoboda očitke zavrača

V stranki Gibanje Svoboda očitke na račun poslanke zavračajo. Kot so zapisali v odzivu za STA, Derganc svoje delo opravlja odgovorno in s spoštovanjem do ljudi, ki jih zastopa. Zakone, na katere se sklicujejo svetniki, je zavrnila izključno zato, "ker so bili neizvedljivi, deloma protiustavni in brez podpore stroke". "Policija, tožilstvo, centri za socialno delo, šole in nevladne organizacije so jasno opozarjali, da bi takšne rešitve v praksi padle in celo poslabšale razmere," so zapisali.

Prve "resne, celovite in strokovno podprte rešitve" je, kot navajajo, pripravila šele ta vlada, in to še preden je prišlo do tragične smrti Aleša Šutarja. Med rešitvami, za katere so poskrbeli, poleg Šutarjevega zakona med drugim navajajo spremembe zakonov o vrtcih in o osnovni šoli, ki sta že sprejeta, zakona o starševskih in družinskih prejemkih, ki je v zakonodajnem postopku, program Romski vzor, kadrovske okrepitve centrov za socialno delo in projekt Večnamenski romski centri. S tem so v DZ opravili svoj del naloge, zdaj pa so na potezi institucije na terenu, so zapisali.

Kot pravijo, je Derganc vedno delovala spoštljivo in odgovorno, tragedije v Novem mestu pa ni nikoli in ne bo izkoriščala za politične točke. Zato ne bo sprejela politično motiviranih očitkov in ne bo odstopila, so zapisali.

Sama Derganc pa se je odzvala v dopisu, ki ga je poslala nekaterim novomeškim občinskim svetnikom in županu Gregorju Macedoniju. V njem je med drugim poziv k odstopu ocenila kot zavržen, politikantsk poskus "nekaterih, da bi se okoristili s smrtjo Aleša Šutarja" ter poskus, da se "odvrne pozornost stran od premajhne aktivnosti občine Novo mesto, da na področju iz svojih pristojnosti naredi več za reševanje že desetletja nakopičenih težav". Dodala je, da bo še naprej delala v interesu prebivalcev Novega mesta.

Poleg Derganc sta bili sicer z območja Mestne občine Novo mesto v državni zbor na zadnjih volitvah izvoljeni še poslanki Anja Bah Žibert (SDS) in Vida Čadonič Špelič (NSi).