Visoke temperature lahko močno obremenijo telo, zato na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo, da lahko s pravilnim ravnanjem številne težave preprečimo ali vsaj omilimo.

Podnebne spremembe prinašajo vse pogostejša, daljša in intenzivnejša obdobja vročine. Dolgotrajno visoke temperature lahko vplivajo na počutje in zdravje vseh, še posebej pa so ogroženi starejši, otroci, nosečnice, kronični bolniki, ljudje, ki delajo na prostem, športniki ter prebivalci, ki živijo v slabše hlajenih prostorih.

V mestih je obremenitev lahko še večja zaradi učinka toplotnega otoka. Asfalt in beton čez dan vsrkavata toploto, ponoči pa jo počasi oddajata, zato se telo težje spočije od dnevne vročine.

Od dehidracije do vročinske kapi

Dolgotrajna vročina lahko povzroči slabše počutje, dehidracijo, kožne izpuščaje, vročinske krče, izčrpanost in omedlevico, v najhujših primerih pa tudi vročinsko kap. Vročina lahko poslabša tudi že obstoječe zdravstvene težave.

Preberite še

Kultura

Slovenski kraj, ki navdušuje z naravnimi lepotami in ustvarjalnostjo

NIJZ zato svetuje, da dnevne obveznosti v vročih dneh prilagodimo temperaturam in se v najbolj vročem delu dneva čim manj izpostavljamo soncu.

Čez dan zaprite okna, zračite ponoči

Pomembno je, da bivalne in delovne prostore čim dlje ohranjamo hladne. Zračimo predvsem ponoči, zgodaj zjutraj in zvečer, čez dan pa okna zapremo in uporabimo zunanja senčila, kot so rolete, žaluzije ali polkna.

Če prostorov ne moremo dovolj ohladiti, NIJZ priporoča, da vsaj nekaj ur preživimo v hladnejšem oziroma klimatiziranem prostoru. Telo lahko ohladimo tudi s hladno prho, kopeljo ali vlažnimi oblogami.

Telesne aktivnosti na prostem je najbolje prestaviti na jutranje ali večerne ure, ko so temperature nižje. Priporočljiva so lahka in ohlapna oblačila ter lažji obroki hrane.

Pijmo, še preden postanemo žejni

Eden najpomembnejših ukrepov je zadosten vnos tekočine. Najboljša izbira je voda, piti pa je priporočljivo tudi takrat, ko žeje še ne občutimo.

Potrebe po tekočini so v vročini večje kot običajno in se dodatno povečajo ob telesnem naporu in močnejšem potenju. Temnejši urin in redkejše uriniranje sta lahko znaka, da zaužijemo premalo tekočine.

NIJZ odsvetuje večje količine pijač z alkoholom, kofeinom ali veliko sladkorja. Ljudje, ki jim je zdravnik omejil vnos tekočine ali jemljejo zdravila za odvajanje vode, naj se o primerni količini pitja v vročini posvetujejo z zdravnikom.

Posebna pozornost najranljivejšim

V vročih dneh bodimo pozorni tudi na ljudi okoli sebe, predvsem na starejše in tiste, ki živijo sami. Posebno skrb potrebujejo tudi dojenčki, majhni otroci, nosečnice, kronični bolniki in osebe z oviranostmi.

Nikogar ne smemo puščati v zaprtem parkiranem avtomobilu, niti za kratek čas.

Če opazimo znake pregretja, osebo čim prej umaknemo v senco oziroma hladen prostor in jo začnemo ohlajati. Ob sumu na vročinsko kap je potrebna takojšnja zdravniška pomoč. Nezavestni osebi tekočine ne dajemo.

Ne pozabimo na sonce in varnost hrane

Med 10. in 17. uro, ko je sonce najmočnejše, se je priporočljivo zadrževati v senci. Zaščitimo se s pokrivalom, sončnimi očali, primernimi oblačili in zaščitno kremo z zaščitnim faktorjem najmanj 30.

Visoke temperature vplivajo tudi na živila. Hrana se poleti hitreje kvari, zato je treba posebno pozornost nameniti pravilnemu shranjevanju mesa, jajc, mlečnih izdelkov in drugih hitro pokvarljivih živil.

Ob dolgotrajni vročini tako velja preprosto pravilo: manj napora v najbolj vročem delu dneva, več sence in hlajenja ter predvsem dovolj tekočine.