Profimedia

Možgani imajo možnost pošiljanja in prejemanja velike količine informacij (ocenjeno na približno 2,5 milijona gigabajtov). Zdravniki in znanstveniki jih raziskujejo in poskušajo razumeti delovanje tega zapletenega sistema.

Nevroznanstvenik in profesor Charan Ranganath recimo že zadnjih 25 let raziskuje spomin. »Ljudi pogosto skrbi, da bi v starosti postali pozabljivi,« pravi profesor in dodaja, da številni sčasoma res pozabijo na pomembne stvari, a ponuja tudi rešitev.

Izogibanje štirim navadam

Po mnenju tega nevroznanstvenika lahko pozabljivost preprečimo tako, da se izogibamo štirim običajnim navadam, ki s staranjem uničujejo naš spomin:

Preveč večopravilnosti

V vsakdanjem življenju se zanašamo na predel možganov, ki se imenuje prefrontalni korteks, da smo pozorni na svet okoli sebe. Na žalost se predfrontalna funkcija in naša sposobnost osredotočanja sčasoma pogosto zmanjšata, večopravilnost pa stvari še poslabša. Poškoduje spomin in obremenjuje delovanje prefrontalnega korteksa ter izčrpa vire, ki bi nam sicer pomagali oblikovati močne spomine.

Kako izboljšati spomin: utišajte telefon ali ga preklopite v letalski način. V tem času imejte odmor za meditacijo, pojdite na sprehod na svežem zraku ali počnite nekaj, kar vas bo napolnilo. In ne pozabite, izberite samo eno aktivnost.

Zanemarjanje kakovostnega spanca

Količina in kakovost spanca se s starostjo pogosto zmanjšujeta. Zdravila, alkohol in stres lahko težavo še poslabšajo. Toda ko spite, vaši možgani trdo delajo. Z drugimi besedami, odplaknejo se presnovni odpadki, ki se naberejo čez dan. Prav tako se v tem procesu aktivirajo spomini in vzpostavijo povezave med različnimi dogodki, ki smo jih doživeli.

Profimedia

Kako izboljšati spomin? Pomanjkanje spanja je uničujoče za prefrontalni korteks in vodi do nepopolnih in nepovezanih spominov. Poskusite se izogibati zaslonom, težkim obrokom, kofeinu in alkoholu tik pred spanjem. Če ponoči ne spite dobro, vam lahko pomaga tudi dremež podnevi.

Monotone dejavnosti

Dogodke si zapomnimo s povezovanjem informacij o tem, kaj se je zgodilo, kdaj se je zgodilo in kje se je zgodilo. To se imenuje epizodni spomin. Znak, ki je edinstveno povezan z določenim krajem in časom. Na primer, pesem, ki je niste slišali od srednje šole, ali vonj po obroku, ki ga je skuhala vaša babica, lahko sproži živahen epizodni spomin.

Kako izboljšati spomin? Namesto da po obroku še vedno sedite v jedilnici, se raje sprehodite. Preživljanje časa z različnimi ljudmi, obiskovanje različnih krajev in nove izkušnje bodo zagotovili priložnosti za ustvarjanje trajnih spominov.

Preberite tudi:

• 10-minutne vaje za zdravje možganov in spomin
• Kirurginja uma: kako z mislimi vplivati na bolečino in odnose
• S temi preprostimi triki boste ostali dlje osredotočeni in zbrani

Preveč ste prepričani, da si lahko zapomnite stvari

»Ko sem nekoga spoznal, sem bil prepričan, da sem si zapomnil ime, a trenutek pozneje sem bil presenečen, da se ga ne spomnim,« priznava profesor. Če poskušate narediti nekaj, kar vključuje spomin, na primer, ko si poskušate zapomniti imena novih ljudi ali se poskušate naučiti tujega jezika, se zavedajte, da boste verjetno precenili, koliko si boste zapomnili. Drugi korak je, da si daste priložnost delati napake.

Kako izboljšati spomin? Namesto pomnjenja na pamet je najučinkovitejše učenje v okoliščinah, ko se trudimo priklicati spomin in nato dobiti odgovor, ki ga iščemo.

Še nekaj zanimivih dejstev o možganih

Ali veste, koliko v povprečju tehtajo naši možgani? Tukaj je nekaj zanimivih dejstev o tem organu:

• Možgani v povprečju tehtajo približno 1,36 kg.
• Približno 75 odstotkov možganov sestavlja voda. To pomeni, da lahko dehidracija, tudi v majhnih količinah, negativno vpliva na delovanje možganov.
• Človeški možgani bodo v prvem letu življenja zrasli za trikrat. Rastejo do 18. leta.
• Glavoboli so posledica kemične reakcije v možganih v kombinaciji z mišicami in živci vratu in glave.
• Naši možgani vsebujejo približno sto milijard nevronov.
• Ta organ začne izgubljati nekatere spominske sposobnosti in nekatere kognitivne sposobnosti do poznih 20. let.
• Človeški možgani s staranjem postajajo manjši. Proces se začne po srednjih letih.