Shutterstock

Zdravstvene koristi vadbe so splošno znane. Pravilna izvedba gibov bo okrepila telo in celotno muskulaturo, preprečila neželene poškodbe in zmanjšala tveganje za številne bolezni. Koristi telesne dejavnosti so še vedno predmet številnih raziskav in znanstveniki prihajajo do novih spoznanj, kot je, da vadba koristi tudi možganom.

Vpliv aktivnosti na možgane

V študiji, objavljeni v reviji Epidemiology and Community Health, so aktivnost skoraj 4.500 ljudi spremljali prek naprav, ki so jih nosili 24 ur na dan. Raziskovalci so analizirali, kako je stopnja aktivnosti vplivala na njihov kratkoročni spomin, sposobnosti reševanja problemov in sposobnost obdelave podatkov.

Študija je pokazala, da so bile zmerne dejavnosti, kot je hitra hoja, in živahne dejavnosti, kot so tek, plavanje, kolesarjenje in ples, povezane z veliko višjimi kognitivnimi rezultati, tudi če so bile opravljene v manj kot 10 minutah.

V nasprotju z omenjenimi pa aktivnosti, ki so se izvajale med sedenjem in počivanjem, niso imele enakega učinka. Zmerne in intenzivne vaje so pozitivno vplivale na delovni spomin, predvsem na organiziranje in načrtovanje. Ljudem, ki so več časa počivali, sedeli ali bili večinoma pri miru na enem mestu, so kognitivne sposobnosti upadle za odstotek do dva.

Slabosti študije

Študija je uporabila le zbrane podatke udeležencev, raziskovalci niso poznali dodatnih podrobnosti o zdravju in dolgoročnem kognitivnem zdravju subjektov.

»Posamezniki, ki se v povprečju več gibljejo, imajo boljše kognitivne sposobnosti,« je ugotovitve povzel glavni avtor študije John Mitchell in dodal, da bi lahko že minimalne spremembe v našem vsakdanjem življenju pozitivno vplivale na naše kognitivne sposobnosti. In kakšna je povezava med vadbo in dobrim spominom?

Profimedia

Vaja lahko izostri spomin in mišljenje

Omenjena študija ni edina, ki je našla povezavo med vadbo in izboljšanimi kognitivnimi funkcijami. Center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) potrjuje te ugotovitve in dodaja, da vadba izboljša čustveno ravnovesje in sposobnost reševanja težav. Redna vadba lahko tudi zmanjša tveganje za kognitivni upad in demenco. Znanstvena analiza, objavljena v reviji Preventive Medicine leta 2020, je pokazala, da je kognitivni upad pri nedejavnih odraslih kot pri njihovih bolj aktivnih kolegih. Analiza je bila opravljena na velikem vzorcu 128.925 ljudi.

Redna vadba lahko tudi zmanjša tveganje za kognitivni upad in demenco. 

»Odgovor, zakaj je tako, ni povsem jasen,« pravi Ryan Glatt, višji trener za zdravje možganov, in pojasnjuje, da nekatere raziskave kažejo, da lahko različne stopnje aktivnosti vplivajo na pretok krvi v možganih.

Dodaten razlog je pojasnil dr. Steven K. Malin, izredni profesor na oddelku za kineziologijo in zdravje na Medicinski fakulteti. Pravi, da bi lahko bila boljša kognicija odvisna od dejavnikov, povezanih z rastjo možganov.

Preberite tudi:

• Kirurginja uma: kako z mislimi vplivati na bolečino in odnose
• Prednosi tišine za doseganje ciljev
• S temi preprostimi triki boste ostali dlje osredotočeni in zbrani

»Študije pogosto kažejo, da boljši so posamezniki v aerobni kondiciji, gostejše je možgansko tkivo, kar kaže na boljšo povezavo med tkivom in zdravjem,« pojasnjuje.

Vadba aktivira tudi skeletne mišice, te pa naj bi sproščale hormone, ki komunicirajo z možgani in vplivajo na zdravje nevronov, celic, odgovornih za informacije. »To bi lahko spodbudilo rast in regeneracijo možganskih celic, ki pomagajo pri spominu in spoznavanju,« pravi Malin.

Profimedia

Najboljše vaje za spomin

Da bodo vaši možgani zdravi in spomin na zavidljivi ravni med napornim vsakdanjikom, CDC priporoča naslednje:

• ples,
• med gledanjem televizije delajte počepe,
• redno hodite,
• uporabite stopnice ob vsaki priložnosti,
• če imate psa, se čim pogosteje sprehajajte.

Najnovejša študija predlaga izvajanje bolj živahnih dejavnosti za zdravje možganov. Čeprav ni navedla, katere dejavnosti, trener Glatt predlaga tiste, ki pospešijo srčni utrip, kot so:

• visokointenzivni intervalni trening,
• tek,
• plavanje,
• vožnja s kolesom v klanec.

»Čez dan delajte odmore med sedenjem. Minuto ali dve skačite, hitro vzpenjanja se vzpenjajte po stopnicah, izvajajte počepe ali sklece,« svetuje Malin.