Osebni arhiv

Bolečino lahko vsaj omilimo, če ne že odpravimo, s pomočjo lastnega uma. In razstrupljanje bo uspešnejše, če mu nadenemo drugo ime. Tako pravi Tjaša Ravnikar, ustanoviteljica umologije, »medicine misli« in krizna menedžerka odnosov, diplomantka psiholoških in socialnih študij ter magistra alternativnega reševanja sporov. Temu, kar počne, pravi kirurgija uma. Vse se namreč začne tam, v našem umu, v svetu je glede tega ogromno novih dognanj. Uči se pri svetovno znanih znanstvenikih, ko sta Joe Dispenza in Bruce Lipton, je aktivna mediatorka na sodišču in RTT-terapevtka. Pravi, da je to najboljša metoda, kar jih trenutno premore svet. Z njo smo se pogovarjali o odpravljanju bolečine, placebu in izgorelosti, pa o ločitvah in pohvalah ter še marsičem.

Ni človeškega heroja, ki ne bi potreboval občutka pripadnosti, pomembnosti in potrditve. Ker človek ni stroj.

Kaj sploh je medicina misli? Pri nas se sliši kot nekaj novega, kaj pa v svetu?

V svetu je bolj zveneča in poznana, predvsem zaradi izpostavljenih strokovnjakov, ki s svojo prepoznavnostjo skrbijo za širjenje dognanj, ki jih vežemo ob to besedno zvezo. Zagotovo pa se tudi pri nas čedalje bolj spoznavamo s to terminologijo. Pravzaprav se nam samo zdi, da je nova. V resnici pa zgolj še nismo tako razmišljali o tem. To je torej veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi psihofizičnih motenj, vzpostavljanju ravnovesja ter zasledovanju zdravja, dolgoživosti in zadovoljstva tam, kjer se začne in konča. V naših miselnih konstruktih.

Kako je kirurgija uma videti v praksi?

V praksi je to videti kot niz srečanj, na katerih se izmenjajo različni načini dela, od pogovora, fizičnih in psihičnih vaj, domačih nalog, uvajanja sprememb pri načinu bivanja do hipnoz, ki poskrbijo za uvajanje sprememb v naših mislih in prepričanjih. Stvari se po predhodnem dogovoru zastavi tako celostno, da sta hoten premik in dosežek neizbežna. Kirurgijo uma si lahko predstavljate kot fizičen kirurški poseg. Nehoteno lahko popolnoma odstranimo, delno odstranimo, zamenjamo … odpravljamo miselne napake in črve, presegamo in širimo miselne okvirje, nekaj implementiramo, neposredno kodiramo na celični ravni, energijsko obnavljamo psihofizično telo … ali pa zgolj odpravimo nezdravo odvisnost, tegobo, krepimo določene sposobnosti.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 13, 1. april 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana