Stevanović zaploskal ustavnim sodnikom, posebej ga veseli eno dejstvo
Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović v odločitvi ustavnih sodnikov vidi potrditev načela pravne države.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Svoboda se je po izvolitvi predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića, ki so jo zaznamovale zdrahe okoli označevanja volilnih lističev, s pritožbo obrnila na ustavno sodišče. V stranki so poskušali izpodbijati sklep o Stevanovićevi izvolitvi, a je ustavno sodišče v petek njihovo pritožbo zavrglo.
Stevanović je odločitev ustavnega sodišča pozdravil, pri čemer je izrazil posebno veselje nad dejstvom, da je ustavno sodišče glede pritožbe kljub očitkom o politični obarvanosti oziroma pristranskosti odločilo soglasno.
Spomnimo, na sicer tajnem glasovanju so se na glasovnicah v podporo Stevanoviću znašle tri vrste oznak, primerjava števila glasovnic, označenih na enak način, pa kaže, da bi jih lahko označevali poslanci NSi, SLS in Fokus, Demokratov in Resnice.
To je po navedbah Svobode izničilo institut tajnega glasovanja, kar med drugim pomeni tudi poseg v ustavno zagotovljeno svobodo poslanskega mandata. Ko so posamezne poslanske skupine s točno določenimi simboli označevale glasovnice, je namreč preštetje teh glasov jasno pokazalo sliko, kako je glasovala posamezna poslanska skupina. S tem pa po njihovem prepričanju poslankam in poslancem ni bila zagotovljena možnost tajnega glasovanja.
Ustavnemu sodišču so med drugim predlagali, da omenjeni sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovljeno glasovanje DZ, a so ustavni sodniki ustavno pritožbo zoper Stevanovićevo izvolitev zavrgli, saj se po njihovem prepričanju v tem primeru nakazuje, da gre za pravno praznino v poslovniku.
Ustavno sodišče zavrglo tudi pobudo za oceno ustavnosti poslovnika
V Svobodi so poleg tega vložili tudi pobudo za oceno ustavnosti poslovnika DZ, saj se po njihovem prepričanju v tem primeru nakazuje, da gre za pravno praznino v poslovniku, ki pa jo je ustavno sodišče zavrglo, ker so pobudniki pravni interes za vložitev pobude utemeljili zgolj z vloženo ustavno pritožbo zoper izvolitev Stevanovića.
Ker je ustavno sodišče to zavrglo, pa morebitna ugoditev pobudi za oceno ustavnosti poslovnika DZ na njihov pravni položaj ne bi mogla vplivati, kar pomeni, da pobudniki ne izkazujejo pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti, je utemeljilo sodišče. Zaradi navedenih odločitev se ustavno sodišče ni opredeljevalo do vprašanj, ali so izpolnjene druge procesne predpostavke za obravnavo ustavne pritožbe in pobude, je v sklepu še navedlo ustavno sodišče.
Stevanović je ob vložitvi ustavne pritožbe ocenil, da za tak korak ni pravne podlage. Po njegovem mnenju je namreč jasno, da ob jasno izraženi volji na glasovnici veljavnosti ni mogoče oporekati.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
